Mahmud Abas je najverjetnejši zmagovalec palestinskih predsedniških volitev, na katerih je okoli 1,8 milijona Palestincev na območju Gaze in Zahodnega brega izbiralo naslednika lanskega novembra preminulega Jaserja Arafata. Po rezultatih vzporednih volitev je Abas prejel 66.3 odstotkov glasov. Vzporedne volitve so izvedli na vzorcu okoli 10.000 volivcev s statistično napako treh odstotnih točk. Volilna udeležba je bila po poročanju volilne komisije približno 65 odstotna.
Podobne rezultate so pokazale tudi vzporedne volitve, ki jih je izvedla univerza Al Nadžah s sedežem v Nablusu. Po teh rezultatih je 69-letni Abas zbral celo 69,5 odstotka glasov, 51-letni Barguti pa 24,5 odstotka. V raziskavi so izprašali okoli 5000 volivcev, njena statistična napaka pa znaša pet odstotnih točk. Zmaga glavnega vodje gibanja Fatah je bila sicer pričakovana. Abas je že razglasil svojo zmago. "Zmago posvečamo duhu umrlega brata in mučenika Jaserja Arafata in vsem Palestincem," je dejal Abas.
Volišča so se zaprla dve uri kasneje, kot je bilo sprva načrtovano, in sicer ob 21. uri po lokalnem oziroma ob 20. uri po srednjeevropskem času. Do zamika je prišlo, ker so izraelske sile ovirale glasovanje v vzhodnem delu Jeruzalema.
Na drugo mesto se je po rezultatih vzporednih volitev uvrstil neodvisni kandidat, zdravnik in borec za človekove pravice, 51-letni Mustafa Barguti, ki ga je volilo 19.7 odstotkov volivcev.
Preostalih pet kandidatov je dobilo zanemarljivo število glasov. Vsi predsedniški kandidati, čeprav različne politične pripadnosti in retorike, so svoje programe osredotočili na konec izraelske okupacije in uresničitev reform. Med glavnimi točkami so tudi pravica palestinskih beguncev do vrnitve in osvoboditev v Izraelu zaprtih Palestincev.
Osrednja volilna komisija bo uradne rezultate objavila v ponedeljek.
"Nadaljeval bom Arafatovo dediščino"
Abas, ki velja za zmernega politika, je med predvolilno kampanjo vztrajal, da bo nadaljeval Arafatovo dediščino, v govorih pa se je obračal na vsakega Palestinca. V svojih predvolilnih govorih je tako na primer Izrael označil za "sionističnega sovražnika", že nekaj dni zatem pa izjavil, da je izraelski premier Ariel Šaron zanj partner na mirovnih pogovorih ter pozval k takojšnji obnovitvi pogajanj po volitvah. Kljub nasprotujočim si izjavam je Abas tudi favorit Izraela in mednarodne skupnosti.
Volitve sta sicer bojkotirali glavni skrajni palestinski gibanji Hamas in Islamski džihad, kar po mnenju nekaterih analitikov pod vprašaj postavlja reprezentativnost prihodnjega predsednika palestinskih oblasti. Obe gibanji sta privržence pozvala, naj ne sodelujejo na volitvah, a obenem zatrdila, da jih ne bosta ovirali. Hamas, ki je konec decembra sodeloval na lokalnih volitvah na Zahodnem bregu, se je za bojkot predsedniških volitev odločil, ker palestinske oblasti obenem niso želele organizirati parlamentarnih volitev. Po mnenju gibanja namreč novi predsednik spričo parlamenta, ki mu je potekel mandat, ne bo mogel sprejemati pomembnejših odločitev.
Volitve v luči nizke volilne udeležbe
Volilna udeležba je do poldneva znašala komaj okoli 30 odstotkov. Abasov volilni štab je nad nizko volilno udeležbo izrazil zaskrbljenost. Palestinski premier Ahmed Kurej pa je ocenil, da so volitve "jasno sporočilo svetu, našim ljudem in regiji, da smo Palestinci izbrali mir in demokracijo". Ob tem je tudi menil, da bi mednarodna skupnost morala prispevati k miru na Bližnjem vzhodu.
Glavni palestinski pogajalec Saed Erekat je povedal, da so volitve sporočilo ameriškemu predsedniku Bushu in zahodnemu svetu. "Naša težava ni sistem, ki ga imamo, niso reforme, ni demokracija, ampak izraelska okupacija. Zaskrbljen sem. Mislim, da hoče Izrael ovirati volitve. Želim si, da bi volitve potekale pošteno," je še dodal Erekat.
Ameriški državni sekretar Colin Powell je povedal, da so ZDA po koncu volitev pripravljene na aktivnejšo vlogo pri reševanju izraelsko-palestinskega konflikta. "ZDA so pripravljene narediti mnogo več," je dejal Powell in hkrati dodal, da je pravi čas, da z dobro voljo in dobrim vodstvom na čelu palestinskih avtonomnih oblasti nadaljujejo z mednarodnim časovnim načrtom za mir na Bližnjem vzhodu. Potek glasovanja je sicer spremljalo več sto mednarodnih opazovalcev.
Izraelci onemogočali glasovanje
Palestinci so sporočili, da so izraelske oblasti sprva zavrnile prihod Palestincev na večino volišč v Jeruzalemu, čeprav so bili volivci registrirani in so imeli s seboj vse zahtevane identifikacijske dokumente.
Nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter, ki je palestinske volitve spremljal kot opazovalec, je povedal, da je na volilnih mestih v vzhodnem Jeruzalemu prišlo do kar nekaj kršitev. Večinoma je šlo za preprečitev Palestincem, da bi oddali svoj glas.
Odprtih kar 1074 volišč
Palestinci so lahko volili na 1074 voliščih v 16 volilnih okrožjih, 11 na Zahodnem bregu vključno z vzhodnim Jeruzalemom, in petih na območju Gaze. Prebivalci vzhodnega Jeruzalema so lahko volili na petih poštnih uradih znotraj mesta in na 12 voliščih v predmestjih na Zahodnem bregu.
