Ministrstvo za notranje zadeve Republike srbske je sporočilo, da ne ve nič o domnevnem srečanju haaškega obtoženca vojnih zločinov Radovana Karadžića s soprogo Ljiljano, ki naj bi se po pisanju londonskega časnika The Guardian 14. aprila sešla v neki restavraciji v vzhodnem delu BiH.
Tiskovni predstavnik policije Republike srbske Radovan Pejić je za današnji banjaluški časnik Nezavisne novine dejal, da se haaški preiskovalci glede omenjene informacije z njim niso povezali niti jim teh podatkov niso sporočili.
Podobno je pisanje Guardiana komentiral tudi premier Republike srbske Pero Bukejlović. Dejal je, da nima nikakršnih informacij, da bi Karadžića videli v BiH. Če bi ga, je poudaril, bi ga aretirali.
Guardian je poročal, da so inšpektorji haaškega sodišča srbskim oblastem sporočili, da so Karadžića v zadnjem času videli kar dvakrat. Prvič 14. aprila v neki restavraciji v vzhodnem delu BiH, drugič pa dan pozneje v družbi brata v Beogradu. Kot je poročal britanski časnik, je bila informacija po oceni inšpektorjev tako občutljiva, da je niso sporočili zahodnim obveščevalnim službam, temveč srbski vladi. Tako naj bi ravnali, ker naj se zahodne službe v preteklosti ob podobnih sporočilih niso odzvale.
Veliko sojenje za zločine v Srebrenici
Deset let po pokolu v Srebrenici tožilstvo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije načrtuje skupno sojenje osmim ali devetim obtožencem. "V priporu je veliko obtožencev za zločine v Srebrenici in nameravamo predlagati veliko skupno sojenje," kot ga haaško sodišče v 12-letni zgodovini še ni videlo, je dejal svetovalec glavne haaške tožilke Anton Nikiforov. Da razpravljajo o možnosti priprave velikega sojenja je potrdil tudi tiskovni predstavnik sodišča Jim Landale.
Čeprav sta glavna odgovorna za ta pokol, bivši politični in vojaški vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić in Ratko Mladić še vedno na begu, je v zadnjih šestih mesecih v haaške zapore prišlo osem obtožencev. Pet jih je obtoženih za genocid, ostali pa za vojne zločine in zločine proti človečnosti v pokolu kakih 8000 bosanskih Muslimanov 11. julija 1995. Deveti obtoženec Zdravko Tolimir je še vedno na prostosti, kljub številnim obljubam, da se bo predal.
Britanski odvetnik John Jones, ki dela za haaško sodišče, je dejal, da bi bil velik proces boljša rešitev, saj je za priče bolje, če odgovarjajo le na enem sojenju, kot pa da se morajo večkrat vračati, prihranili pa bi tudi na času.
Pri organizaciji tako velikega procesa pa bi lahko naleteli na tehnične težave. Največje sojenje, ki so ga doslej pripravili na haaškem sodišču, je bilo za šest obtožencev, v sedanjem stanju pa tudi nobena od treh sodnih dvoran haaškega sodišča ne more sprejeti devetih obtoženih in 18 odvetnikov. Tožilstvo se glede problemov in možnih zaostankov na tako velikem sojenju že pogovarja. Peter McCloskey, ki vodi primer Srebrenice, pa meni, da problemi niso nepremostljivi. Sojenje se sicer ne bi moglo začeti pred letom 2006.
Med obtoženci, ki so že v Haagu, sta tudi bosanski Srb Vujadin Popović in bivši častnik vojske Republike srbske Drago Nikolić, ki sta se aprila v prvih nastopih pred sodiščem izrekla za nedolžna. Srebrenica je bila med vojno v BiH t. i. varovano območje ZN, kamor se je zateklo skoraj 30.000 Muslimanov. Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generalov Radislava Krstića in Ratka Mladića je ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začela 9. julija 1995. Po padcu enklave 11. julija 1995 se je zgodil najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni, saj so srbske sile na območju pod zaščito ZN ubile skoraj 8000 Muslimanov.