Kosorjeva optimistična pred srečanjem

Tako se bodo nadaljevali dvostranski pogovori na ravni premierjev, ki so se končali 24. februarja 2009 v Mokricah. Takrat je Hrvaško zastopal še Ivo Sanader. Srečanja, ki je prineslo pravzaprav le dogovor, da se bosta še srečala, sta se takrat udeležila tudi zunanja ministra obeh držav, Samuel Žbogar in Gordan Jandroković, tokratno srečanje v Trakoščanu pa naj bi bilo po napovedih iz Zagreba in Ljubljane nadaljevanje dvostranskih pogovorov z Mokric.

Od tedaj je sicer prišlo do več bistvenih premikov, med njimi do pobude Evropske komisije oziroma komisarja za širitev Ollija Rehna, po kateri bi Slovenija in Hrvaška vprašanje meje rešili pred arbitražnim sodiščem, Slovenija pa bi umaknila zadržke v pogajalskem procesu Hrvaške z EU. Toda Hrvaška potem dopolnjene Rehnove pobude ni sprejela, vmes pa je odstopil še hrvaški premier Sanader.

Kosorjeva zdaj napoveduje hitrejše premike v odnosih s Slovenijo, bolj optimistični glede tega pa so tudi v Ljubljani. Pričakovanja glede prvega srečanja med Kosorjevo in Pahorjem so zato velika, tudi v Evropski uniji.

Pričakuje se konkreten pogovor

Kosorjeva je danes v Zagrebu izjavila, da so se s slovensko stranjo dogovorili o vseh elementih petkovega srečanja. "Na tem srečanju se bova predvsem spoznala s premierom Pahorjem, ker sva se do sedaj sešla le ob robu mednarodnih srečanj, ter poskusila dogovoriti o prihodnjem sodelovanju z osrednjim ciljem reševanja meddržavnih problemov," je Kosorjeva odgovorila na novinarsko vprašanje. "Zelo sem optimistična in grem na srečanje z veliko vere in upanja. Veselim se srečanja in verjamem, da bomo dosegli rezultate v bližji prihodnosti," je še povedala hrvaška premierka.

Prejšnji četrtek je Kosorjeva na prvem obisku v Bruslju napovedala, da bo srečanje s slovenskim kolegom "konkreten pogovor". Dejala je, da pričakuje konkretne predloge glede reševanja vprašanja meje in da bo hrvaška stran na srečanje prišla s predlogi. Poudarila je tudi, da je Hrvaška odprta za nadaljnje pogovore.

"Brez oklevanja bom povedala, uporabila bom te besede: v našem interesu je, da se ta proces konča, ker smo vse, kar je bila obveza Hrvaške, počasi končali oziroma končujemo, in resnično želimo, da se prizadevanja Hrvaške v celoti prepoznajo v vsej Evropi in sploh v Sloveniji," je povedala v Bruslju.

Konstruktiven nastop pa je napovedal tudi Pahor, ki je izrazil pričakovanje, da bo že na prvem sestanku s Kosorjevo narejen korak naprej pri reševanju odprtega vprašanja med državama.

Pridržki pri 14 poglavjih

Sicer pa je Slovenija prejšnji teden vložila še en pridržek v pogajanjih Hravške z Unijo. Gre za poglavje še pri o prostem pretoku delavcev, ki je pripravljeno za zaprtje. Slovenija ima tako sedaj zadržke pri skupno štirinajstih poglavjih – devetih za odprtje in petih za zaprtje.

Jandroković: Hrvaška bo prva nova članica Unije

Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković pa je pred tem napovedal, da bo Hrvaška 28. članica Evropske unije, vse obveznosti bo po njegovih besedah sklenila pravočasno, prepričan pa je tudi, da dvostransko vprašanje s Slovenijo v kratkem ne bo ovira za sklenitev pogajanj z Unijo. Govoril je za časopis Večernji list, pri čemer je dodal, da Hrvaška podpira vse države, ki izpolnjujejo pogoje za članstvo v EU, tudi Islandijo. Na vprašanje, ali je možno videti razplet napetih odnosov s Slovenijo, je odgovoril, da bo Zagreb storil vse, da bodo odnosi med državami dobri. "Ob tem bomo upoštevali zaščito naših interesov ter načela in vrednote, na katerih temeljijo mednarodni odnosi".

Nič o veleposlanikih

Ni pa želel odgovoriti na vprašanje, ali so hrvaški veleposlaniki, kot je Neven Jurica, sramota za Hrvaško. Proti Jurici je namreč hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu sprožil preiskavo zaradi finančnih malverzacij v času vodenja diplomatske misije pri Združenih narodih. "Ugotovili smo nepravilnosti v poslovanju hrvaške misije pri ZN in o tem obvestili vse pristojne državne ustanove. Ko bodo končali svoje delo, lahko odgovorim na omenjeno vprašanje," je še povedal v krajšem pogovoru omenjeni časopis.

Proti Jurici od 14. julija poteka preiskava zaradi nenamenske porabe proračunskega denarja, s katero naj bi oškodoval državo za približno 95.000 evrov.