Gre le za predvolilno sporočilo?

Ameriški predsednik George Bush je v sredo v Arizoni svečano podpisal 35 milijard dolarjev vreden zakon o financiranju ministrstva za domovinsko varnost, ki predvideva tudi začetnih 1,2 milijarde dolarjev za izvedbo načrta gradnje okrog 1100 kilometrov dolge ograje na meji z Mehiko, s katero bi naj zaustavili valove nezakonitih priseljencev. Mehika je "zid" obsodila in se poigrava s prijavo ZDA pred ZN, do česar pa še najmanj nekaj let ne bo prišlo.

Celo eden glavnih pobudnikov strožjega nadzora na meji z Mehiko, republikanski senator John Cornyn, je priznal, da gre pri zamisli o zidu na južni meji predvsem za izraz skrbi zveznega kongresa, da se nekaj ukrene. 1100 kilometrov ograje namreč ne bo rešilo problema, ker potem ostaja še okrog 2000 kilometrov meje brez ograje. Cornyn je tako posredno priznal, da gre predvsem za predvolilno sporočilo republikanskega kongresa volivcem, ki jih skrbi nezakonito priseljevanje.

Preden se je kongres odpravil na predvolilno kampanjo, so v zakon o ograji vključili določila, da mora ministrstvo za domovinsko varnost glede zidu upoštevati mnenje indijanskih plemen obmejnih držav, kongresnikov iz teh držav in lokalnih voditeljev. To nakazuje, da se bodo stvari le stežka premaknile. Ministrstvo za domovinsko varnost pa tako ali tako še ne namerava kmalu začeti graditi ograje, ampak bo uvodoma začelo testirati "navidezno ograjo" s senzorji in radarji na 45 kilometrov dolgem mejnem odseku, kar naj bi trajalo tja do osem mesecev.

Minister za domovinsko varnost Michael Chertoff je dobil proste roke, da določa prioritete, ki po nalogu Bele hiše niso ograja, saj si predsednik George Bush najprej želi sprejetja celovite zakonodaje o programu gostujočih delavcev. Do kongresnih volitev 7. novembra pa tega ne razglaša, ker si republikanski volivci bolj želijo varnostnih ukrepov kot pa ureditve problema nezakonitega priseljevanja.

Brez nezakonitih priseljencev gospodarski kolaps?

V ZDA trenutno prebiva in dela okrog 11 milijonov nezakonitih priseljencev, brez katerih bi prišlo do gospodarskega kolapsa, in Bela hiša se dobro zaveda, da teh ljudi ne morejo enostavno pregnati. Poleg tega je poceni delovna sila z juga dobrodošla, saj so ameriški delavci vztrajni pri zahtevanju pravic, ki jim gredo po zakonu, kot je dostojna plača ter zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

Odmerjenih 1,2 milijarde dolarjev je odločno premalo za postavitev ograje na 1100 kilometrih meje, za katero bi po ocenah potrebovali od tri do deset milijard dolarjev. Denar naj bi bil namenjen porabi za podvojitev števila obmejnih stražnikov na 18.000 in povečanju prostora v zbirnih centrih za ujete ilegalce, ki jih sedaj večinoma izpustijo na prostost do sojenja, na katerem se potem običajno ne pojavijo. Denar bo namenjen tudi posodabljanju nadzora s senzorji in radarji.

Bo zid rešil problem?

Strokovnjaki za problematiko nezakonitih migracij vedo, da ograje problema ne rešujejo. Guillermo Alonzo iz centra El Colegio de la Frontera Norte v Tijuani je dejal, da bodo ljudje pač iskali druge načine, kako priti preko, pod in okrog ograje.

Američani so že leta 1990 naredili zid med Tijuano in San Diegom, dolg 20 kilometrov, zaradi katerega pa se nezakoniti priseljenci v večjem številu odpravljajo na pot čez mejo preko puščave v Arizoni, ki je veliko bolj nevarna. Med letoma 2001 in 2006 je na poti v boljšo prihodnost umrlo najmanj 2000 ljudi. Dokler so bo zaradi slabih življenjskih razmer v Mehiki in državah južno od nje splačalo tvegati življenje za iskanje dela v ZDA, se problema nezakonitega priseljevanja ne bo dalo odpraviti.

Washington je prejel uraden protest, vendar pa iz urada predsednika Vincenta Foxa ne napovedujejo pritožbe pred ZN, kot so napovedovali nekateri drugi politiki. Novoizvoljeni predsednik Felipe Calderon je poudaril, da sicer zid ne rešuje problema, obenem pa izrazil prepričanje, da gre za bilateralno vprašanje.