Barroso: EU predstavlja upanje

Islandski parlament je danes glasoval v prid vstopu države v Evropsko unijo. Za vstop je glasovalo 33 članov islandskega parlamenta, 28 pa jih je bilo proti.

Islandija se želi pridružiti Uniji, saj jo je zelo prizadela globalna gospodarska in finančna kriza. Tri največje islandske banke so oktobra lani propadle, bančni zlom pa je Islandijo pahnil v gigantski državni dolg, dramatičen porast brezposelnosti, bliskovito rast cen in razvrednotenje nacionalne valute krone. Zaradi finančnega zloma je padla tudi prejšnja islandska vlada.

Kljub nekaterim razhajanjem v vladajoči koaliciji pa je premierka Johanna Sigurdardottir uspela pridobiti podoporo za vstop države v EU. Proti vladnemu predlogu je med drugim glasovalo tudi pet poslancev iz vrst koalicijskega Levega zelenega gibanja, ki je skupaj z vladajočimi socialdemokrati vlado oblikovalo konec aprila po predčasnih parlamentarnih volitvah. Med njimi je bil tudi minister za kmetijstvo in ribištvo Jon Bjarnason.

Barrso:  Na potezo je islandska vlada

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je danes v Bruslju odločitev islandskega parlamenta za vložitev prošnje za članstvo Islandije v EU označil za "znak, da EU predstavlja upanje". Komisar za širitev Olli Rehn pa je zadovoljen, da se širitvena politika seli tudi na sever, a izrecno poudarja nadaljnjo zavezanost jugovzhodu Evrope.

Odločitev islandskega parlamenta je tudi "znak vitalnosti evropskega projekta", je še poudaril Barroso. "Sedaj je na potezi islandska vlada, da odločitev nadgradi s formalno prošnjo, naslovljeno na predsedstvo EU," je povedal.

"Islandija je evropska država z globokimi demokratičnimi koreninami. Islandija ima zelo tesne odnose z EU, saj je že okoli 40 let članica Efte in 15 let članica Evropskega gospodarskega prostora," je menil predsednik komisije. Komisar za širitev Rehn pa je k temu dodal: "Zadovoljen sem, da se bo morda širitvena agenda EU kmalu razširila tudi v severozahodni kot Evrope, z Islandijo, državo z globoko demokratično tradicijo."
 

Prošnjo bodo vložili konec julija

Sigurdardottirjeva je napovedala, da bo prošnjo za članstvo in začetek pristopnih pogajanj vložila na zasedanju zunanjih ministrov unije 27. julija. Zatem naj bi v skladu z željo vlade o morebitnem članstvu v uniji Islandci glasovali še na referendumu. Kot je zatrjevala, Islandija drugače ne bo rešila svojih velikih gospodarskih problemov. Njena vlada je predlog zakona o vključitvi Islandije v EU parlamentu posredovala že konec maja. Da bi si zagotovila večino, je vlada parlamentu tudi obljubila referendum o tem vprašanju.

Islandija je sicer že članica tako Evropskega gospodarskega prostora kot tudi schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah, kar pomeni, da je že prevzela velik del pravnega reda EU. Edino težavno poglavje je ribištvo, saj se Islandija, za katero je to ena glavnih gospodarskih panog, boji, da bo preveč odvisna od odločitev Bruslja.

Če se bo dejansko priključila EU, bo po Danski, Finski in Švedski četrta severnoevropska država v uniji. Norvežani so pristop k uniji kljub predlogu vlade na referendumu dvakrat zavrnili – leta 1972 in 1992.