Irci ponovno o pogodbi iz Nice

"Glasoval sem za," je po glasovanju na referendumu o pogodbi iz Nice, o kateri se Irci danes že v drugo odločajo, dejal irski premier Bertie Ahern. Ta skopa izjava je bila edina, ki jo je po glasovanju novinarjem namenil Ahern, ki je v minulih mesecih vodil intenzivno kampanjo prepričevanja svojih sodržavljanov, naj potrdijo dokument in s tem omogočijo izvedbo širitve na nove članice. Za širitev je pogodba ključna, saj skupne institucije pripravlja na prihod novink. Doslej so pogodbo, o kateri se v EU Irci edini odločajo na referendumu, ratificirale že vse ostale članice unije.

Volilci zelenega otoka pa na današnjem glasovanju ne odgovarjajo le na vprašanje o ratifikaciji pogodbe o EU iz Nice, ki je bila podpisana 26. februarja lani ob Azurni obali. Opredeljujejo se še do predloga, po katerem bi lahko vlada skupaj s parlamentom sprejemala odločitve na področju okrepljenega sodelovanja med članicami unije, kot je to določeno v pogodbi, potrjujejo pa tudi ustavno določilo, s katerim bi bilo vladi onemogočeno, da bi o sodelovanju Irske v skupni evropski obrambni politiki odločala brez referenduma.

Tako se je vlada odzvala na enega glavnih razlogov za zavrnitev dokumenta na prvem glasovanju; gre za bojazen Ircev glede izgube tradicionalne vojaške nevtralnosti. Sicer so posebno izjavo o irski nevtralnosti sprejeli tudi voditelji petnajsterice na vrhunskem zasedanju junija letos v španski Sevilli.

Z glasovanjem na soboto, torej ob koncu tedna, skuša vlada preprečiti še eno pomanjkljivost prvega glasovanja - nizko volilno udeležbo, saj pričakuje, da se bo na voliščih tokrat prikazalo več ljudi, zlasti mladih.

Negotovost kandidatk

Izid referenduma z negotovostjo pričakujejo tako v članicah unije kot tudi v kandidatkah, saj utegne širitveni proces v primeru vnovičnega irskega "ne" pogodbi skreniti z bolj ali manj dogovorjenih časovnih tirov, sama petnajsterica pa se bo bržkone znašla v resni politični krizi.

Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da je podpora pogodbi iz Nice v primerjavi z lani le za las višja, po lanskih anketah pa je bilo zagovornikov pogodbe celo več kot letos. Za pogodbo bi po te dni objavljeni raziskavi, opravljeni za Irish Times, glasovalo 42 odstotkov Ircev, proti pogodbi 29 odstotkov Ircev, kar 19 odstotkov ljudi pa je še neodločenih in analitiki opozarjajo, da se ti lahko obrnejo v katerokoli smer.

EU brez rezervnega načrta

Na dan irskega referenduma je predsednik Evropske komisije Romano Prodi znova opozoril, da EU nima nobenega rezervnega načrta za primer vnovične zavrnitve pogodbe s strani irskih volilcev. V pogovoru za grški časnik Katimerini je Prodi spet posvaril, da bi zavrnitev pogodbe postavila nove ovire na pot do končne izvedbe širitve.

"Negativni referendumski izid sicer ne bi ničesar odvzel dosežkom, ki so bili opravljeni v minulih letih, vendar pa bi se na ta način pojavile nove ovire za širitev. Zavrnitev pogodbe bi bila tragična," je dejal predsednik Evropske komisije. Sicer pa ob opozorilu, da rezervnega scenarija ni, še dejal: "Ko sprejmete rezultate demokratičnega procesa, sprejmete tudi posledice."

In kaj za primer potrditve pogodbe iz Nice priporoča poljski predsednik Aleksander Kwasniewski? "Menim, da bi morala s premierom simbolično na pivo znamke Guiness v irski pub," pravi Kwasniewski.

"In rekla bova: Irska, ljubimo te," je na skupni novinarski konferenci s predsednikom države v Varšavi še dodal premier Leszek Miller.

Če so bila vladna zagotovila prebivalcem zelenega otoka glede nevtralnosti - bojazen o njeni izgubi je bila med glavnimi razlogi za neuspeh prvega referenduma - predvsem pa splošne razlage, kako pomembna je pogodba za združevanje Evrope, torej za širitev, ki jo Irci po javnomnenjskih raziskavah sodeč v primerjavi s povprečjem v EU nadpovprečno podpirajo, zadostna, bo znano najkasneje v nedeljo popoldan, ko bodo objavljeni uradni izidi glasovanja.