Mafijec naj bi umoril savdskega veleposlanika v ZDA Adela al Džubeira in za to bi dobil plačilo. A "mafijec" je bil v resnici tajni sodelavec ameriške zvezne uprave za mamila (DEA) in je o naklepu obvestil ameriške oblasti.
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je dejala, da bodo ZDA to razkritje izkoristile za povečanje pritiska na Iran. Ta bo po njenih besedah zdaj še bolj osamljen, skupaj s predsednikom ZDA Barackom Obamo pa o primeru obveščata svetovne voditelje.
Pravosodni minister ZDA Eric Holder na novinarski konferenci v torek v Washingtonu sicer ni neposredno obtožil iranskega državnega vrha, a je dejal, da so zadevo naklepali v Teheranu, in zagrozil, da bo moral Iran za to odgovarjati.
Na novinarski konferenci sta nastopila tudi direktor zvezne policije FBI Robert Mueller, ki je dejal, da so uspešno preprečili izgubo številnih življenj, in zvezni tožilec iz Manhattna Preet Bahrara, ki je poskušal javnost pomiriti. Pojasnil je, da ni bilo nobene nevarnosti, saj je informator DEA v Mehiki od začetka sodeloval s policijo.
Iran od ZDA zahteva opravičilo
Tiskovni predstavnik iranske misije pri ZN Alizreza Mirjusefi je zatrdil, da so obtožbe neutemeljene. Misija Savdske Arabije pa je sporočila, da gre za zaničevanja vreden poskus kršenja mednarodnih norm, standardov in konvencij.
Iranski zunanji minister Ali Akbar Salehi je dejal, da so "zadnji dogodki pokazali, da je šlo za amatersko igro in da se bodo Američani prisiljeni opravičiti Iranu za neutemeljene obtožbe". "Američani poskušajo s svojimi zlobnimi obtožbami odvrniti pozornost od domačih težav," je dejal. Razložil je, da imata Iran in Savdska Arabija že od nekdaj dobre odnose ter da so bili morebitni nesporazumi vedno na regionalni ravni, nikoli na bilateralni. Posvaril je ostale države, naj se ne pridružijo ameriški zaroti proti Iranu.
Ukrepal je tudi vodja iranske misije pri Združenih narodih Mohamed Hazaeji, ki je generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Munu ter Varnostnemu svetu ZN poslal uradno protestno pismo. "Za mednarodno skupnost je zelo nevarno, če se bo vzpostavil trend, da bo neki državi dovoljeno ustvarjati tako neutemeljene obtožbe proti drugi državi," je zapisal v pismu.
Tudi predsednik iranskega parlamenta Ali Laridžani je ameriške obtožbe označil kot "otročje", ki so namenjene ustvarjanju "umetne krize".
Umorili bi ga v njegovi priljubljeni restavraciji
Ameriško ministrstvo za finance je medtem nemudoma uvedlo sankcije proti peterici vpletenih v domnevni poskus atentata na diplomata. Tega naj bi poskušali ubiti med obrokom v priljubljeni restavraciji.
56-letni Američan, ki je imel tudi iranski potni list, Mansor Arbabsiar naj bi letos spomladi potoval v Mehiko, kjer je navezal stik s tajnim sodelavcem DEA, sicer nekdanjim kriminalcem, ki so ga izpustili na prostost in mu začeli plačevati za izdajanje drugih kriminalcev oziroma članov mehiških mamilarskih kartelov.
Ne vedoč, da govori s policijskim sodelavcem, je Arbabsiar ponujal denar najprej za bombni napad na veleposlaništvo Savdske Arabije v Washingtonu, pozneje pa je obljubil 1,5 milijona dolarjev za veleposlanikovo smrt. Na račun policijskega sodelavca je nakazal 100.000 dolarjev predujma in dejal, da ga podrobnosti izvedbe opravila ne zanimajo, četudi bodo posredne žrtve.
Vse pogovore je snemala policija in Arbabsiarja so 29. septembra aretirali na newyorškem letališču JFK. V zaporu so ga brez dostopa do odvetnika ali sodnika držali vse do četrtka, ko ga je sodnik hitro brez varščine poslal nazaj za rešetke. Vmes so ga prepričali, da je klical v Teheran Golama Šakurija, pripadnika sil Kuds, in se z njim dogovarjal za izvedbo operacije "chevrolet", kot so na skrivaj poimenovali poskus atentata na Džubeira. Ti pogovori so bili posneti.
Arbabsiar naj bi bil v sorodu z visokim članom sil Kuds Abdulom Rezo Šahlajem, ki so ga ZDA leta 2007 obtožile organizacije napada v iraški Karbali, v katerem je umrlo pet ameriških vojakov. Šahlaj naj bi svojemu podrejenemu Šakuriju naročil, naj financira operacijo, v kateri naj bi sodelovala še dva druga člana sil Kuds.
Arbabsiar, ki je bil edini operativec na terenu in edini ni član sil Kuds, je zdaj v newyorškem zaporu, preostala četverica pa naj bi bila na varnem v Iranu. Novica je v ZDA izzvala precej ogorčenja in nekateri republikanski kongresniki že govorijo o tem kot o vojni napovedi s strani Irana.
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.