Izraelski viri so še zatrdili, da je nekaj iranskih izstrelkov prestregla zračna obramba oziroma izraelski protiraketni sistemi, nekatere niso dosegle ciljev, preostali pa niso povzročili večje škode ali žrtev.
Kot povračilni ukrep je Izrael izstrelil rakete proti iranskim vojaškim ciljem v Siriji. Po navedbah tiskovnega predstavnika izraelske vojske Jonatana Konrikusa so streljali na skladišča, obveščevalne in logistične cilje ter kraje, od koder naj bi bile izstreljene rakete. "Zadeli smo skoraj vso iransko infrastrukturo v Siriji," je ob tem povedal izraelski obrambni minister Avigdor Liberman. Zadele naj bi radarsko postajo, sistem zračne zaščite in skladišče orožja. Šlo je za eno največjih izraelskih vojaških operacij v zadnjih letih in sploh največjo proti iranskim tarčam.
"Ne želimo eskalacije, vendar pa ne bomo dopustili, da nas kdorkoli napada ali gradi infrastrukturo, da bi nas napadel v prihodnosti," je še povedal. "Iranski poskus, da protiletalske sisteme postavi na naših mejah in zapre naš zračni prostor, je nevzdržen in nesprejemljiv," je poudaril.
Sirska vojska je v četrtek zgodaj zjutraj nato sporočila, da so s protiraketnimi sistemi sestrelili več deset izraelskih raket, izstreljenih na Sirijo. Niso pa razkrili, ali so bile rakete usmerjene proti prestolnici Damask, kjer je bilo zgodaj zjutraj sicer slišati eksplozije.
Odnosi med Izraelom in Iranom so sicer zapleteni. Preberite, zakaj.
Netanjahu: Iran z napadom prekoračil skrajno mejo
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ob tem dejal, da je Iran s svojim napadom izraelskih vojaških položajev prekoračil skrajno mejo in da je bil odgovor Izraela le posledica tega. Iran sicer še vedno ni prevzel odgovornosti za napad.
"Iran je prekoračil skrajno mejo. Naša reakcija je bila posledica," je dejal Netanjahu. Pojasnil je, da je izraelska vojska izvedla obširnejši napad na iranske položaje v Siriji.
"Smo v dolgotrajni kampanji in naša politika je jasna: Ne bomo dopustili, da se Iran v Siriji vojaško ustali," je dodal.
Države zaskrbljene zaradi napetosti med Iranom in Izraelom
Francoski predsednik Emmanuel Macron je Izrael in Iran pozval k zmanjšanju napetosti.
Predsednik Macron poziva k "deeskalaciji", so sporočili iz njegovega urada. O tem je sicer govoril tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel, s katero se je srečal ob robu podelitve nagrade Karla Velikega v nemškem Aachnu.
Nemčija pa je Iran medtem obtožila provokacije. Merklova je opozorila pred morebitno novo vojno: "Vse vpletene lahko samo pozovem, da skušajo ravnati zadržano."
Dodala je, da se večino konfliktov dogaja pred "vrati Evrope" in da ni več gotovo, da "nas bodo ZDA kar tako branile". Po njenih besedah mora Evropa svojo usodo vzeti v svoje roke.
Nemška vlada je medtem iransko obstreljevanje označila za "hudo provokacijo", ki jo je ostro obsodila. Dodali so še, da ima Izrael pravico, da se brani.
Tudi britanski zunanji minister Boris Johnson je sporočil, da ima Izrael pravico, da se brani. Iranske napade je obsodil ter ob tem opozoril pred stopnjevanjem napetosti. Pri čemer bi se moral Teheran ogniti nadaljnjim akcijam, ki bi lahko vodili k še večji nestabilnosti v regiji.
Rusijo pa je ponovno pozval, naj uporabi svoj vpliv v Siriji, da prepreči nadaljnjo destabilizacijo in skuša poiskati širšo politično rešitev.
Podporo Izraelu je izrazil še Bahrajn. Kot je sporočil zunanji minister šejk Kalid al Kalifa, imajo vse države, tudi Izrael, pravico, da se branijo, dokler bo "Iran kršil status quo v regiji in zavzemal države s svojimi silami in raketami".
ZDA podprle pravico Izraela do samoobrambe, Rusija poziva k dialogu
Tudi ZDA so Iran zaradi obstreljevanja izraelskih sil obsodile ter izrazile "odločno podporo" pravici Izraela do samoobrambe. "ZDA obsojajo provokativne raketne napade na izraelske državljane iz Sirije ter odločno podpirajo pravico Izraela do samoobrambe," je sporočila Bela hiša.
Poziv za zmanjšanje napetosti pa je prišel iz Moskve. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pozval k dialogu med Izraelom in Iranom, saj so napetosti po medsebojnem obstreljevanju vse bolj zaskrbljujoče. Dodal je, da Rusija dan pred napadi posvarila Izrael pred morebitnimi provokacijami.
"To je zelo zaskrbljujoč trend. Izhajamo iz dejstva, da bi morali vse probleme rešiti s pomočjo dialoga," je dejal Lavrov na novinarski konferenci po srečanju z nemškim kolegom Heikom Maasom.
Dodal je, da je Rusija dan pred napadi, ko je bil na obisku v Moskvi izraelski premier Netanjahu, posvarila Izrael, naj se izogne "vsem akcijam, ki bi se jih lahko razumelo kot provokacijo".
Netanjahu se je v sredo v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki mu je izrazil zaskrbljenost nad hudimi razmerami na Bližnjem vzhodu. Izraelski premier pa mu je pojasnil, da ima vsaka država pravico, tudi Izrael, da se brani pred iransko agresijo.
Že pred tem je v četrtek namestnik ruskega zunanjega ministra Mihail Bogdanov izrazil zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti med Iranom in Izraelom v Siriji. Dejal je, da so v stiku z obema stranema ter da si že dolgo prizadevajo za zmanjšanje napetosti.
KOMENTARJI (110)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.