"Svet mora prepoznati Iran kot 'jedrsko' nacijo," je dejal Harazi. Za novo napetost je iranski zunanji minister poskrbel le dva dni pred sestankom vodstva Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), nadzornega telesa Združenih narodov za razvoj jedrskih potencialov. Na dnevnem redu sestanka je prav iranski jedrski program.
Agencija je več kot leto dni preverjala trditve Washingtona in njegovih zaveznikov, češ da Iran skrivaj razvija jedrsko orožje. Iranske oblasti so vse namige ostro zavračale in poudarjale, da je iranski jedrski program miroljuben in usmerjen zgolj v proizvodnjo električne energije.
"Iran ima visoke tehnične možnosti in mednarodna skupnost ga mora priznati kot člana jedrskega kluba," je na novinarski konferenci dejal Harazi. Potrdil je, da bo njegova država nadaljevala s poskusi v jedrski centrali v Isfahani, ki so jo odprli marca letos, prav tako pa bodo nadaljevali z gradnjo težkega reaktorja v Araku. Zaustavitev vseh teh aktivnosti so zahtevale ZDA in nekatere evropske države. Po Harazijevih besedah so to dodatne obveznosti oziroma zahteve mednarodne skupnosti, ki so v nasprotju z legalnimi in legitimnimi pravicami Irana. "Nihče v Iranu nima pravice sprejeti odločitve, ki narodu odreka nekaj, kar je vir njegovega ponosa," je pribil Harazi. Ponovno je priznal, da je Iran kupil magnete za proizvajanje obogatenega urana, vendar ni dejal, kje so jih kupili.
Iran je pred tem priznal, da ima tehnologijo za prečiščevanje uranove rude in proizvajanje nizko obogatenega urana, ki se sicer uporablja kot gorivo v jedrskih elektrarnah, z dodatno obdelavo pa je mogoče iz njega pridelati visoko obogaten uran, ki ga uporabljajo v proizvodnji jedrskega orožja. Inšpektorji IAEA so pred kratkim poročali, da so na dveh lokacijah v Iranu našli sledi visoko obogatenega urana, iranske oblasti pa so sledi pripisale že kontaminiranim uvoženim materialom.
