V svetem mestu Nadžaf, 150 kilometrov južno od Bagdada, so pokopali tri uslužbence enega najbolj vplivnih šiitskih verskih vodij v Iraku, velikega ajatole Mohameda Sajeda al-Hakima, ki so življenje izgubili v nedeljskem bombnem napadu na ajatolovo pisarno. Pri tem se je na ulicah Nadžafa zbralo več tisoč šiitov.
Odgovornost za napad pripisujejo rivalskemu šiitskemu voditelju, Moktadi al Sadru, ki ne podpira trenutnih oblastnikov, drugi viri pa napad pripisujejo tujim elementom v Iraku ali ostankom nekdanjega režima.
V Bagdadu pa so zaradi grožnje z bombo zaprli enega najbolj pomembnih mostov čez Tigris, most Džumhurija, poroča televizija Al Džazira. Most je najpomembnejša prometna povezava do sedeža ameriške civilne uprave v središču mesta in nekdanje predsedniške palače Sadama Huseina, ki je trenutno sicer rezidenca ameriškega civilnega upravitelja Bremerja.
Most preko Tigrisa so za dve uri zaprli že v nedeljo zvečer, pri preiskavi pa so na njem odkrili podtaknjen eksploziv. Potrditve ameriške vojske o najdbi podtaknjenega eksploziva sicer še ni.
Američani pretiravali pri oceni groženj
Ameriški orožarski strokovnjaki ugotavljajo, da iraška brezpilotna letala, s katerimi je ameriška administracija strašila Američane in svet, niso bila prirejena za razprševanje kemičnega ali biološkega orožja in niso predstavljala večje nevarnosti, saj so imela le izvidniško vlogo. Ameriškimi strokovnjaki in obveščevalci napeljujejo, da so nekateri v Washingtonu pretiravali z iraško grožnjo.
Obveščevalci ameriških zračnih sil so že oktobra leta 2002 v Nacionalni obveščevalni oceni iraških oborožitvenih programov trdili, da iraška brezpilotna letala ne predstavljajo grožnje za ZDA. Njihove sume so sedaj potrdili tudi oborožitveni strokovnjaki, ki so si jih od blizu ogledali v Iraku. Brezpilotna letala so premajhna in prelahka, da bi lahko nanje namestili kaj več od kamere.
Obveščevalna služba zračnih sil se pri svojih analizah ni zanašala na trditve iraške emigracije, potrdili pa so, da jih ni nihče prisiljeval naj spremenijo mnenje in povedo, da so letala nevarna. Glede grožnje brezpilotnih letal se je v ZDA najbolj izpostavila televizija Fox, ki je nekaj dni pred napadom na Irak objavila "zaupno" informacijo, da so iraška brezpilotna letala že v ZDA in se pripravljajo na razpršitev strupov, iz česar seveda ni bilo nič.
Američani pošiljajo na Madžarsko 28.000 iraških policijskih kadetov
Nekdanji newyorški policijski komisar, ki vodi iraško notranje ministrstvo, Bernard Kerik, je za New York Times dejal, da bodo v nekdanji sovjetski vojaški bazi v Taszarju na Madžarskem v naslednjih 18 mesecih urili 28.000 novih iraških policistov. Kerik je dejal, da v iraških policijskih akademijah ne bi mogli tako hitro izšolati tolikšnega števila novih policistov, zato jih bodo poslali v Taszar, kjer so pred vojno v Iraku že urili iraške nasprotnike režima Sadama Huseina.
Kerik, ki se bo čez teden dni poslovil od položaja v Iraku, je dejal, da so od madžarske vlade že dobili vsa potrebna dovoljenja. Prvo skupino 1500 policistov naj bi izšolali v štirih mesecih, celotna skupina 28.000 policistov pa naj bi že začela delati po 18 mesecih. Če bi jih šolali v Iraku, bi potrebovali najmanj 6 let. Iraški kadeti bodo šli skozi osem tednov intenzivnega urjenja na Madžarskem, nato pa bodo od 4 do 6 mesecev delali kot pripravniki.
Z Američani doslej sodeluje okrog 37.000 iraških policistov, okrog 30.000 nekdanjim policistom pa so prepovedali vrnitev na delo. Vsak od 37.000 iraških policistov, ki sodelujejo z Američani, je opravil kratek tečaj policijske taktike, demokracije in človekovih pravic. Iraške policiste pesti tudi pomanjkanje orožja in Kerik je napovedal, da bo v kratkem prispela pošiljka 50.000 kosov 9-milimetrskih pištol, naslednje leto pa bodo dobili novih 100.000 kosov.
Avstralija ne bo poslala dodatnih vojakov
Avstralija kljub zaostrenim varnostnim razmeram v Iraku tja ne bo poslala vojaških okrepitev, je povedal avstralski zunanji minister Alexander Downer. "Še pred začetkom vojne smo Američanom odkrito pojasnili, da nimamo sredstev, da bi lahko imeli vojake v Iraku dlje časa," je dejal Downer.
Avstralija je ob Veliki Britaniji edina država, ki je vojaško sodelovala pri invaziji na Irak. V Iraku imajo le še petsto vojakov, medtem ko jih je bilo ob začetku vojaškega posega dobrih dva tisoč, sodelovali pa so tudi z vojaško ladjo in več vojaškimi letali.
ICRC zaradi nevarnosti umika del osebja iz Iraka
Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) bo zaradi nestabilnih varnostnih razmer v Iraku umaknil del svojega osebja iz države, kljub temu pa bo še naprej aktiven v tej zalivski državi. "Dobili smo informacije, da bi ICRC lahko bil tarča napada," je v Ženevi povedal tiskovni predstavnik ICRC Florian Westphal.
Okoli 50 uslužbencev ICRC bo še naprej skrbelo za humanitarno pomoč v Iraku. "Nameravamo ostati v Iraku," je še poudaril Westphal. Za ICRC v Iraku dela tudi okoli 700 domačinov. Prednostna naloga omenjene organizacije je obiskovanje vojnih ujetnikov in civilnih internirancev.
Ameriška vojska aretirala dva visoka predstavnika fedajinov
Ameriška vojska je minulo noč na različnih lokacijah v Iraku aretirala sedem Iračanov, med njimi dva visoka pripadnika nekdanje iraške paravojaške milice Fedajin. Pripadnika milice Fedajin, ki sta po navedbah ameriške vojske organizirala lokalne celice fedajinov, sta bila aretirana v Tikritu na severu Iraka. Ameriške enote so v nedeljo nedaleč od kraja Hamurabi, 100 kilometrov južno od Bagdada, tudi odkrile veliko skladišče orožja in streliva.
Odgovornost za napad na ZN v Bagdadu prevzela tudi Al Kaida
Odgovornost za torkov napad na sedež Združenih narodov v Bagdadu je prevzela tudi mednarodna teroristična mreža Al Kaida. Po navedbah arabskega časnika Al Hayat je teroristična skupina Abu Hafs al Masri, ki sodeluje z Al Kaido, to priznanje objavila v nedeljo v sporočilu za javnost. Pri tem je navedla, da je napad "lekcija za ZDA". "ZN so proti islamski veri in so le krinka odvratnega obraza ameriškega zunanjega ministrstva," je v sporočilu za javnost zapisala skupina Abu Hafs al Masri.
Prva je odgovornost za napad prevzela skupina Oborožena predstraža druge Mohamedove vojske, nato pa še skupina Mohamedova vojska.
