Inšpektorji ZN za razorožitev Iraka potrebujejo za preiskavo še najmanj šest mesecev, saj morajo posamezne objekte pregledati večkrat, je dejal tiskovni predstavnik Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Objektov je zelo veliko in za vsakega se je treba prepričati, da ga ne uporabljajo za proizvodnjo orožja za množično uničevanje, je še dejal.
Kot pa je v Parizu dejal direktor IAEA Mohamed El Baradej, potrebujejo inšpektorji ZN še nekaj mesecev, da bodo dobro opravili svojo misijo. El Baradej je po srečanju s francoskim zunanjim ministrom Dominiqueom de Villepinom dejal, da ne more navesti točnega datuma konca inšpekcij. Obenem je poudaril, da bo poročilo o delu v Iraku in izsledkih pregledov sumljivih objektov, ki ga bodo inšpektorji oddali 27. januarja, zgolj vmesno poročilo in ne končno, kot je bilo sprva predvideno.
El Baradej in Villepin sta na skupni novinarski konferenci še poudarila, da bi bila vojna v Iraku "najslabša od vseh možnosti". El Baradej je od Iraka zato znova zahteval "aktivno sodelovanje" namesto pasivnega, ki naj bi mu bili po besedah direktorja IAEA priča trenutno.
Inšpektorji nadaljujejo delo
Inšpektorji ZN v Iraku nadaljujejo svoje delo. Kot je sporočilo iraško ministrstvo za informiranje, so se inšpektorji 45. dan inšpekcij odpravili na najmanj šest krajev, kjer bodo opravili preglede. Strokovnjaki Komisije ZN za nadzor, verifikacije in inšpekcije (UNMOVIC) in IAEA so v zadnjih dneh okrepili svoje dejavnosti.
Po podatkih iraških virov se je skupina strokovnjakov za raketne programe odpravila v Falujo, zahodno od Bagdada, druga skupina pa je znova odšla v kraj Basora, jugozahodno od iraške prestolnice.
Strokovnjaki UNMOVIC in IAEA za kemijo so se znova odpravili tudi na tehnični inštitut v Bagdadu, kjer so zaslišali študente in jim postavili vprašanja v zvezi z raziskovalno dejavnostjo na inštitutu. Biologi so opravili preglede na dveh znanstvenih fakultetah v prestolnici, medtem ko se je ena skupina inšpektorjev ZN odpeljala v smeri kraja Ramadi, zahodno od Bagdada.
Proti vojni tudi Vatikan
Papež Janez Pavel II. je na srečanju diplomatskega zbora v Vatikanu dejal, da ne smeli napovedati vojne v Iraku, razen "v skrajnem primeru in pod zelo strogimi pogoji". Poglavar Rimskokatoliške cerkve je opozoril, da bi vojna še poslabšala položaj prebivalstva, ki je že tako izčrpano zaradi več kot 12-letnega embarga.
V Irak pa je v nedeljo prispela 35-članska ameriška znanstvena delegacija, ki nasprotuje napadu na Irak. Skupina Ameriški akademiki proti vojni (The US academics against the war) želi po besedah koordinatorja skupine Jamesa Jenningsa med štiridnevnim obiskom v Iraku ugotoviti dejstva. Njeni člani nasprotujejo vojni, ki po njihovem mnenju predstavlja agresijo in bi bila v nasprotju z mednarodnim pravom.
Irak lahko reši krizo na miren način
Britanski premier Tony Blair je izrazil prepričanje, da lahko iraški voditelj Sadam Husein še vedno po mirni poti reši krizo zaradi spora o orožju za množično uničevanje, v nasprotnem primeru pa bo razorožen s silo.
Iraško poročilo o orožju za množično uničevanje na 12.000 straneh je po Blairovem mnenju nepopolno, vendar bo počakal, da bodo inšpektorji opravili svoje delo. Britanski premier je obenem poudaril vlogo ZN.
Britanski premier je tudi zatrdil, da domnevno iraško orožje za množično uničevanje predstavlja resno grožnjo Veliki Britaniji.
Britanci niso naklonjeni vojni
Medtem pa je večina Britancev mnenja, da Sadam Husein ne predstavlja "dovolj velike grožnje za mir, da bi ta upravičila vojno" proti iraškemu režimu. Kot kažejo izidi ankete, ki jo je izvedla zasebna televizijska postaja TTV, za 58 odstotkov Britancev domnevna iraška grožnja z orožjem za množično uničevanje ni zadosten razlog za novo vojno v Perzijskem zalivu, 61 odstotkov vprašanih pa dvomi tudi v povezavo iraškega predsednika s teroristično mrežo Al Kaida.
Samo 21 odstotkov Britancev pa verjame, da je pravi razlog za iraško krizo orožje za množično uničevanje, medtem ko jih 54 odstotkov meni, da je glavni razlog želja za odstavitev Sadama Huseina ali pa potreba po nadzoru iraške nafte. Tako je brezpogojno vojaško akcijo v Iraku, tudi brez mandata ZN, podprlo le 13 odstotkov vprašanih. 53 odstotkov pa jih podpira vojaško intervencijo v primeru, da bi jo odobril Varnostni svet ZN, medtem ko jih skoraj tretjina kategorično zavrača kakršenkoli vojaški poseg v Iraku.
Rumsfeld napotil še dodatne vojake
Ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld je sicer v zadnjih nekaj urah ukazal odhod 62 tisoč ameriških vojakov proti Iraku. Število ameriških vojakov naj bi tako na območju Perzijskega zaliva do sredine februarja naraslo na 150 tisoč.
Okoli 150 ameriških vojaških strokovnjakov pa bo danes začelo pregledovati letalska oporišča in pristanišča v Turčiji, ki bi jih lahko uporabili ob morebitnem napadu na Irak. Inšpekcije, ki bodo predvidoma trajale deset dni, je v petek po dolgotrajnem oklevanju odobril turški premier Abdulah Guel.
ZDA napadle jug Iraka
Ameriška vojaška letala so z daljinsko vodenimi raketami obstreljevala izstrelišče protiladijskih raket pri mestu Basra na jugu Iraka, na območju prepovedi poletov, je sporočilo centralno ameriško poveljstvo. Letela so napad izvedla, ker je izstrelišče predstavljalo grožnjo ameriškim in zavezniškim pomorskim silam na severu Perzijskega zaliva.
Ameriška letala pa so danes nad mestom An Nadžaf, kakih 137 kilometrov jugovzhodno od Bagdada, odvrgla tudi propagandne letake, ki iraškemu ljudstvu sporočajo čas in frekvenco oddajanja ameriškega vojaškega propagandnega radia.
