Tujina

Husein: Ne bojim se

Bagdad/Pariz, 05. 12. 2005 07.29 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
STA/Reuters
Komentarji
0

Nekdanji iraški diktator Sadam Husein je na sojenju v Bagdadu dejal, da se ne boji usmrtitve.

Husein se je razkuril in zakričal, da so sodnike imenovali ameriški okupatorji
Husein se je razkuril in zakričal, da so sodnike imenovali ameriški okupatorji FOTO: Reuters
Sadam Husein je po zavrnitvi sodnika vstal in zavpil, da so sodnike imenovali ameriški okupatorji. ''Arabska država naj živi večno!'' je še dejal.

Sojenje strmoglavljenemu iraškemu diktatorju Sadamu Huseinu na posebnem sodišču v Bagdadu se je po več kot enourni prekinitvi nadaljevalo. Do prekinitve je prišlo, ko glavni sodnik enemu od Huseinovih odvetnikov, nekdanjemu ameriškemu ministru za pravosodje Ramseyju Clarku, ni dovolil, da bi javno izpodbijal zakonitost sodišča, zato je obramba protestno zapustila sodno dvorano. Kasneje je sodnik Clarku vendarle dovolil, da na kratko predstavi svoj ugovor.

Huseinovi zagovorniki ne priznavajo sodišča
Huseinovi zagovorniki ne priznavajo sodišča FOTO: Reuters
Ko govorim, govorim kot vaš brat. Vaš brat v Iraku in vaš brat naroda. Ne bojim se usmrtitve. Razumem, da gre tukaj za velik pritisk na vse vas in obžalujem, da se moram soočiti z enim mojih sinov. Vendar tega ne počnem le zase. To počnem za Irak. Ne branim le sebe, pač pa branim vse vas. Hočem, da ste vi tisti, ki streljate in uperite meče proti sovražni vojski. Sadam Husein

Clark, ki ga je sodišče pred tednom dni potrdilo za odvetnika obrambe, je že v nedeljo sporočil, da namerava postaviti pod vprašaj zakonitost sodišča. Ko je skušal danes nagovoriti sodišče, mu je glavni sodnik Rizgar Mohamed Amin odgovoril, da so sodišče ustanovili v skladu z zakonom s strani izvoljene iraške vlade ter da lahko sodišče nagovori le Huseinov glavni odvetnik. Kot je še dejal Amin, bi morala obramba svoj predlog predložiti v pisni obliki. Amin je zagovornike tudi opozoril, da bo sodišče - če bodo zapustili sodno dvorano - imenovalo nadomestne odvetnike, vendar si je očitno kasneje premislil. 

Po prekinitvi pa je Husein poleg izjav, da se ne boji smrtne kazni, dejal še, da potrebuje prva priča proti njemu psihiatrično pomoč. 

Ko je priča, Ahmed Hasan Mohamed, spregovoril, ga je Husein utišal: "Ne prekinjaj me sin. V primeru, da bo kdo kdaj koli ugotovil, da je Sadam Husein položil roko na kakšnega Iračana, potem je vse, kar je povedala ta priča, resnično." Poleg tega je sodišču dejal še, da "bi rad, da pričo pregleda neodvisna zdravniška institucija."

Spomnimo:

V Iraku so ugrabili francoskega državljana Bernarda Plancheja, ki je delal kot vodovodni inženir. Neznanci so ga zajeli pred njegovim domom v Bagdadu in ga odpeljali neznano kam, je sporočila iraška policija. Ugrabitev je potrdila tudi francoska oblast.

Sodni proces proti Sadamu Huseinu se je začel 19. oktobra. Nadaljevalo ga je 28. novembra in ga nato preložilo na 5. december. Odločitev o prekinitvi sojenja je sprejel glavni sodnik Amin, v času prekinitve procesa pa naj bi našli zamenjavo za dva odvetnika soobtoženih, ki so ju ubili iraški uporniki, in enega, ki je zbežal iz države, potem ko je bil ranjen.

Nekdanjemu iraškemu diktatorju in njegovim sedmim sodelavcem, med katerimi sta nekdanji iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan ter Huseinov polbrat in svetovalec Barzan Ibrahim Hasan, za zdaj sodijo zgolj za pokol 143 prebivalcev šiitske vasi Dudžail leta 1982, saj je to edini primer, za katerega so zaključili preiskavo. Osmerici v zvezi z dogodki v omenjeni vasi 60 kilometrov severno od Bagdada očitajo "usmrtitev 143 državljanov, odvzem svobode 399 družinam ter uničenje domov in zemlje". V tem kraju je bil Husein tarča poskusa atentata, maščeval pa se je s pobojem vseh prebivalcev.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.