FOTO in VIDEO: 'Gre za brutalno agresijo'

Izraelski premier Ehud Olmert je danes poudaril, da je bila kopenska ofenziva izraelske vojske na območje Gaze neizogibna.

Olmert je v današnjem prvem odzivu po začetku kopenske ofenzive poudaril, da izraelska stran ne more dovoliti, da bi bili prebivalci na jugu države še naprej tarče Hamasovih raketnih napadov. Dodal je, da je njegova vlada pred odločitvijo za vojaško operacijo storila vse, kar je bilo v njeni moči, vendar na koncu ni imela več izbire.

Olmert je poudaril, da si Izrael poleg operacije na jugu države, na katero je trenutno osredotočen, ne želi odprtja nove bojne fronte. Kljub temu je poudaril, da je treba veliko pozornosti nameniti morebitnemu razvoju dogodkov na vzhodu ali severu države.

Olmert je medtem že zatrdil, da Izrael ne bo dovolil, da bi se razmere na palestinskem ozemlju sprevrgle v humanitarno krizo. Znova je poudaril, da se izraelska vojska ne bojuje proti palestinskemu ljudstvu. "Oni niso naši sovražniki, pač pa so žrtve krvavega nasilja in zatiranja s strani teroristične organizacije Hamas," je dejal Olmert.

Abas: Gre za brutalno agresijo

Na kopensko ofenzivo se je odzval tudi palestinski predsednik Mahmud Abas, ki jo je označil kot "brutalno agresijo". Ob tem je poudaril, da njegova ponudba za začetek pogovorov o delitvi oblasti z gibanjem Hamas še zmeraj velja, potem ko je Hamas ponudbo pretekli teden ignoriral. Agresija Izraela je po njegovih besedah postala neznosna, zaradi česar je narodna enotnost med Palestinci po njegovem mnenju trenutno najbolj pomembna.

Gibanje Hamas je že izrazilo pripravljenost na brezpogojne pogovore o delitvi oblasti z Abasom. Kot je za arabsko televizijo Al Arabija povedal visoki predstavnik Hamasa Mohamed Nazal: "Hamas poziva k medpalestinskemu srečanju, na katerem bi razpravljali o boju proti izraelski agresiji."

Humanitarna pomoč na poti

Na zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu so se danes odzvali tudi v Bruslju. Evropska komisija je izraelsko stran tako pozvala, naj spoštuje mednarodno pravo in omogoči dostavo humanitarne pomoči na območja, ki so jih zadnji napadi najbolj prizadeli. Komisija je ob tem napovedala dodatne tri milijone evrov pomoči, namenjene območju Gaze.

Češko predsedstvo EU je že v soboto poudarilo, da Izrael nima pravice izvajati vojaških operacij, ki prizadenejo večinoma civilno prebivalstvo. Češki zunanji minister Karel Schwarzenberg je ob tem dodal, da začetek kopenske ofenzive izraelske vojske ni nikakršno presenečenje.

Zunanji ministri trojke EU pa so že odpotovali na tridnevni obisk na Bližnji vzhod, kjer se bodo zavzemali za končanje nasilja v Gazi. Obiskali naj bi Egipt, Izrael, palestinska ozemlja in Jordanijo. V delegaciji EU sta ob zunanjih ministrih trojke predsedujočih držav EU – Francije, Češke in Švedske – Bernardu Kouchnerju, Karlu Schwarzenbergu in Carlu Bildtu tudi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana in evropska komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner.

Slednja je poudarila, da si bo delegacija prizadevala doseči največ, kar je mogoče. "Moramo se boriti in doseči maksimum. Nujno potrebno je ustaviti nasilje na obeh straneh," je dodala.

K prekinitvi ognja sicer pozivajo tudi Velika Britanija, Nemčija in ostale evropske države.

Začetek kopenske ofenzive

Izraelska vojska je v soboto zvečer ob podpori helikopterjev s tanki, vozili in pehoto prestopila mejo območja Gaze in začela kopensko ofenzivo proti palestinskemu gibanju Hamas. Kmalu so se med izraelsko vojsko in pripadniki Hamasa začeli spopadi, ki so doslej zahtevali več žrtev. Po besedah izraelskih vojaških virov je bilo za prehod meje pripravljenih 10.000 vojakov.

Hudi spopadi terjali številne žrtve

Takoj ko je izraelska vojska prestopila meje z območjem Gaze, so se med pripadniki Hamasa in izraelskimi vojaki vneli hudi spopadi, ki so doslej že terjali več smrtnih žrtev, vendar so si informacije o mrtvih nasprotujoče. Ranjenih naj bi bilo 30 izraelskih vojakov.

V kopenski ofenzivi je po navedbah palestinskih zdravnikov doslej umrlo 24 ljudi, od tega 20 civilistov. Izraelske enote naj bi sicer že prevzele nadzor nad glavnimi cestami, ki vodijo v osrčje območja Gaze in se ob podpori tankov že pomaknile globlje na palestinsko ozemlje.

Obalno območje naj bi izraelske sile razdelile na dva dela in obkolile mesto Gaza, kjer živi približno pol milijona Palestincev. Očividci ob tem navajajo, da so izraelske sile na palestinskem ozemlju tudi zajele in pridržale več ljudi.

Spopadi so tako zaenkrat terjali skupaj več kot petsto smrtnih žrtev na palestinski strani, okrog 2600 pa je ranjenih.

Diplomatska prizadevanja neuspešna

Medtem so diplomatska prizadevanja Združenih narodov za ustavitev spopadov propadla že v soboto, saj so ZDA blokirale sprejetje izjave na pobudo Libije, v kateri je Varnostni svet ZN obe strani pozval k takojšnji prekinitvi ognja in izrazil resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem nasilja na Bližnjem vzhodu.

Že pred glasovanjem o izjavi je k takojšnji prekinitvi ofenzive pozval tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Mun. Pozivom k prenehanju nasilja na Bližnjem vzhodu so se pridružile tudi arabske države, ZDA, Japonska, Jordanija, Španija, Francija in Pakistan. Francija je posebej poudarila, da bi lahko v soboto začeta ofenziva za Izrael "imela zelo resne posledice". Medtem je predsednik iranskega parlamenta Ali Laridžani napovedal, da bo palestinsko ozemlje postalo "pokopališče za izraelsko vojsko", ter pozval Hamas k nadaljevanju upora.

Protesti po svetu

Nestrinjanje z izraelsko ofenzivo je danes izrazilo tudi več tisoč indonezijskih muslimanov, ki so se zbrali v indonezijski prestolnici Džakarta. Med protestnim pohodom skozi mesto so ostro obsodili ravnanje Izraela, vodja protestov pa naj bi tamkajšnjo vlado celo pozval, naj v Gazo pošlje svojo vojsko, ki bi Palestincem pomagala pri uporu proti napadom Izraela. Na protestnih shodih so se zbrali tudi številni Evropejci, največ v Parizu in Londonu. O protestih poročajo tudi iz Avstralije.