Hrvaška je drugi dan v Evropski uniji in že je postalo jasno, da članstvo prinaša tudi težave. Predvsem na mejah. O dolgih kolonah poročajo tako s srbske kot z bosanske meje, ki sta po novem zunanji meji povezave, nadzor na prehodih pa zato toliko bolj temeljit.
Najhuje je za avtoprevoznike. Na mejnem prehodu s Srbijo Batrovci-Bajakovo je ponoči zaradi številnih sprememb, ki so jih morali vnesti po vstopu v EU, "padel" računalniški sistem. Do takrat, ko so ga vsaj približno usposobili, se je v koloni nabralo že 1300 tovornjakov, segala pa je 15 kilometrov daleč, poročajo hrvaški in srbski mediji. Čakalna doba je po nekaterih poročilih kar 30 ur, medtem ko drugi trdijo, da se čaka pol dneva.
Eni ali drugi, tisti, ki prevažajo živali ali sveže izdelke, so upravičeno zaskrbljeni. Prehod je sicer med bolj ''obleganimi'', saj leži na glavni tranzitni poti med Turčijo in zahodno Evropo. "Imamo velik problem. Vsa Evropa čaka na nas," je dejal bolgarski voznik Emil Donev, namenjen v Italijo. "Carina ne deluje, policija nam ne dovoli iz tovornjakov, na uro pa naredimo le 200 ali 300 metrov," je dodal.
Čeprav so težave odpravili, bo trajalo še dva ali tri dni, da se razmere normalizirajo. Za osebna vozila na omenjenem prehodu težav ni.
Zato pa o nekaj daljši čakalni dobi kot po navadi poročajo s hrvaško-bosanske meje, a hujšega ni. Prebivalce bolj moti dejstvo, da je več doslej mednarodnih prehodov postalo maloobmejnih, oni pa nimajo prepustnic.
Daljše kolone tovornjakov so tudi na mejnem prehodu Slavonski Brod, razlog pa isti kot na srbski meji – sistem preprosto ni prenesel toliko novih informacij.
Reški Novi list poroča tudi o voznikih tovornjakov, ki čakajo na carinski postopek na terminalih v Zagrebu in na Reki.
Po naših neuradnih informacijah, potem ko je Hrvaška v ponedeljek vstopila v EU, nobeno blago, noben zabojnik niti carinska deklaracija niso bili vpisani v sistem, še navaja časnik. Trdi, da je prišlo do "razpada carine", čeprav je bilo že dolgo znano, da bo Hrvaška 1. julija vstopila v EU.
KOMENTARJI (54)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.