'V ospredju hrvaškega predsedovanja bo enotna EU'

"V naših aktivnostih se bomo osredotočil na področja, za katera menimo, da lahko EU naredi največ," je na Blejskem strateškem forumu (BSF) poudaril hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman. Pri tem bodo spodbujali skupne in vključujoče pobude, ki bodo koristile vsem državam članicam in s tem krepile občutek enotnosti in konsenza, je napovedal.

Ena od štirih prioritet hrvaškega predsedovanja Svetu EU bo Evropa, ki raste in se razvija. "Spodbujali bomo enakomerno, trajno in vključujočo družbo ter skušali nasloviti demografske izzive, s katerimi se sooča EU," je poudaril. Zavzemali se bodo za močan enotni trg, ki bo prispeval h konkurenčni EU.

Naslednja prioriteta bo Evropa, ki povezuje. Spodbujali bodo pobude, ki bodo prispevale k prometni, energetski in digitalni povezljivosti unije. Naslavljali pa bodo tudi izzive, ki jih nove tehnologije in digitalizacija predstavljajo za Evropo, je pojasnil hrvaški minister.

Evropa, ki varuje svoje državljane, pa je po besedah Grlića Radmana naslednja prioriteta. Zavzemali se bodo za krepitev notranje in zunanje varnosti unije. Delali bodo na celovitem pristopu k migracijam in vsem izzivom, povezanim s tem, predvsem tistim, povezanim z nezakonitimi migracijami.

Med prioritetami hrvaškega predsedovanja bo še Evropa, ki je odprta in odločna v svoji neposredni soseščin in na globalni ravni.

Hrvaška bo še naprej aktivno podpirala širitev EU na Zahodni Balkan, ki bo imela pomembno mesto na agendi predsedovanja. Maja 2020 bodo tako gostili vrh Zahodnega Balkana in tudi vrh Vzhodnega partnerstva.

Posebno pozornost bodo namenili boljšemu delovanju schengenskega prostora in evrskega območja, ki bo prispevalo k EU kot celoti. je dejal.

V izjavi za medije je sicer hrvaški minister izrazil upanje na pozitiven odgovor Evropske komisije glede hrvaškega vstopa v schengenski prostor. "Mi smo v evropski družini in zagotovo bomo vsi solidarni," je povedal in izrazil pričakovanje, da Slovenija ne bo blokirala vstopa Hrvaške v schengen.

V dodatni izjavi za medije je minister izpostavil, da "sosedje vedno ostanejo sosedje" in da če "imajo probleme, jih morajo reševati skupaj". Poudaril je, da imata Slovenija in Hrvaška skupno zgodovino, "v kateri so samo svetle strani". Državi zelo dobro sodelujeta, tako na gospodarskem področju kot tudi na obmejnem območju, je izpostavil in se zavzel za nadaljnjo krepitev dobrososedskih odnosov.

Spomnil je, da se je v mesecu in pol, od kar je minister dvakrat neformalno sestal s slovenskim zunanjim ministrom Mirom Cerarjem, nazadnje v Helsinkih ob robu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov članic EU. "Zelo me veseli, da bomo še naprej sodelovali," je dodal Grlić Radman. Glede možnosti uradnega srečanja s Cerarjem pa je dodal: "Bomo videli."

Po predstavitvi hrvaškega ministra je v okviru BSF sledila še razprava o tem, kaj čaka prihodnjo Evropsko komisijo. Skupaj devet govorcev je nanizalo svoja pričakovanja, opozorili so tudi na pasti, ki čakajo bodočo predsednico komisije Ursulo Von der Leyen.

Bivši italijanski premier Enrico Letta in bivši slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel sta se med drugim zavzela za razmislek o novi evropski ustavi ali pogodbi, ki bi v prvi vrsti okrepila sodelovanje tistih članic EU, ki si to želijo.

Na drugi strani je slovenski državni sekretar v premierjevem kabinetu Igor Mally, da bi se tako izgubljal čas, ki pa ga je nujno treba nameniti ukrepanju in oblikovanju prioritet za prihodnost. "Zdaj je čas za akcijo, ne za neskončne debate," je dejal. Spomnil je, da je odprtih še več zadev, za katere je na evropski ravni že bilo dogovorjeno, da se jih bo uresničilo. Pri tem gre tudi za problem spoštovanja vladavine prava, je poudaril. Kot prvi resen preizkus za novo komisijo pa je izpostavil predvsem oblikovanje prihodnje finančne perspektive. Izrazil je upanje, da bo evropski proračun bolj evropski in manj "nacionalen", torej da bo šlo več denarja za skupne projekte, manj pa za tiste, ki so pomembni za posamezne države.

V tem smislu bo pomemben predvsem boj proti podnebnim spremembam. To bo po mnenju predstavnika nemškega zunanjega ministrstva Andreasa Peschkeja "vprašanje preživetja". V prvi vrsti pa bo morala prihodnja komisija najti rešitev za problem migracij in predvsem spremeniti razmišljanje o tej problematiki. Strah pred migracijami je povzročil tudi brexit, je opozoril Letta. Peschke pa je pri reševanju te problematike predlagal, da bi si države morda lahko tudi razdelile delo - nekatere bi bolj varovale mejo, druge bi skrbele za migrante, tretje za pomoč izvornim državam ... Ključ pa je solidarnost med članicami, so se strinjali udeleženci.

Evropa bi morala tudi okrepiti "svoj zunanji glas", torej bolj poenotiti in okrepiti moč svoje zunanje politike, se je še zavzel nemški predstavnik. Pri tem ga je še posebej podprl predstavnik mladih udeležencev BSF, Klajdi Kaziu iz Albanije. Okrepiti bi bilo treba tudi evropsko identiteto, pri čemer pa je po njegovih besedah ključnega pomena predvsem izobraževanje. Evropska izkušnja bi morala biti obvezna, se je zavzel Kaziu in pozval k okrepitvi sredstev za program Erasmus.

Na koncu je razpravo ocenil še prvi slovenski premier Lojze Peterle, ki je spomnil tudi na idejo oblikovanja skupne evropske vojske. "Za kaj so se sploh pripravljeni boriti Evropejci?" je vprašal. Pri tem se je tudi sam zavzel za več sodelovanja v Evropi, saj, kot je dejal, si "ne želi več razdeljene Evrope", kakršna je bila v času hladne vojne in ko so na mejah ljudi tudi streljali.