Francoski predsednik Francois Hollande je v televizijskem intervjuju svojim državljanom obljubil, da bo delal hitreje. Pravzaprav je bil v to prisiljen, menijo analitiki, saj je Hollandova priljubljenost precej padla. Podpira ga le še okoli 40 odstotkov Francozov, večina pa nestrpno pričakuje, kdaj bo svoje predvolilne obljube končno začel spreminjati v dejanja.
"Pripravil sem si terminski koledar … Dve leti za postavitev okolja, ki bo omogočalo zaposlitve in konkurenčno gospodarstvo. Hitrost prestavljam v višjo prestavo," je dejal.
Dela ima sicer več kot dovolj. Država mora v proračunu za leto 2013 prihraniti 30 milijard evrov, napovedi za rast pa so slabe. V najboljšem primeru okoli 0,8 odstotka. Proračun za prihodnje leto bo tako najbolj varčevalno naravnan v zadnjih tridesetih letih, saj bi država rada dosegla cilj, ki je primanjkljaj v višini 3 odstotkov BDP. V nasprotnem primeru namreč Franciji grozi izguba zaupanja investitorjev. Proračun naj bi bil sicer pripravljen do konca meseca.
Kar 20 milijard evrov za prihodnje leto namerava Hollande zbrati z davki za najbogatejše in podjetja. A je ta načrt že naletel na veliko oviro. Napoved 75-odstotnega davka za najbogatejše je te prestrašila in se zato že izseljujejo iz države.
Za belgijsko državljanstvo je že zaprosil tudi najbogatejši Francoz Bernard Arnault. A Hollande pravi, da ostaja pri svojem. Pravi, da se zanaša na to, da bodo bogataši v Franciji ostali iz domoljubja. Na to sicer najbrž računa zaman, saj jih je veliko svoj denar v tujino odneslo že v času zadnjega socialističnega predsednika Francoisa Mitteranda.
Gospodarstveniki pa trdijo, da imajo težave z iskanjem kadrov, saj se najboljši strokovnjaki bojijo prihoda v državo, kjer bodo visoko obdavčeni vsi, ki imajo na računu več kot milijon evrov.
Hollande je obljubil tudi znižanje brezposelnosti, ki je trenutno na najvišji ravni v zadnjih trinajstih letih. Njegov načrt je z državno pomočjo ustvariti 80.000 delovnih mest, v izobraževalnem sektorju pa zaposliti 60.000 mladih. Načrt, ki bo zaradi nujnega varčevanja države in manjšega priliva davkov v državno blagajno, kot bi si želel Hollande, težko izvedljiv, menijo analitiki.
Težave pa bo imel Hollande tudi s sprejemanjem reforme trga dela. Dejal je sicer, da bo ta sprejeta demokratično, s socialnim dialogom, a je po drugi strani socialnim partnerjem povedal, da bo časa za usklajevanje le do novega leta.
Prioriteta reforme je po njegovem mnenju povečanje števila delovnih mest, varnosti zaposlitve ter boljši sistem prekvalifikacije brezposelnih, ki bi jim omogočila boljše možnosti na trgu dela.
A so najmočnejši sindikati že napovedali, da bo moral izbirati med tem, ali bo ugodil njihovim zahtevam ali zahtevam delodajalcev. Ti si želijo bolj fleksibilen trg dela, kjer se vsako odpuščanje ne bi končalo s sodnim sporom, ki se nato vleče več let.
Večina zato pričakuje, da do dogovora ne bo prišlo, zaradi česar bo vlada reformo najbrž sprejela na svojo roko, sindikati pa se bodo najverjetneje svojo pravico odpravili iskat na ulice.
Jesen bo sicer za francoski trg dela težka, v avtomobilski industriji se namreč obeta izguba okoli 8000 delovnih mest.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.