Naslednji obrok posojila Grčiji v začetku julija

Predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) so končali enomesečno revizijo stanja grških javnih financ. Grško finančno ministrstvo je ugotovitve revizije ocenilo kot pozitivne, s čimer so nakazali, da bo Grčiji odobren naslednji obrok posojila.

Grčija bo naslednjo tranšo mednarodne denarne pomoči najverjetneje dobila v začetku julija. V naslednjih tednih bodo potekali pogovori o načinu financiranja grškega programa za izhod iz krize. ''Ko bo ta proces zaključen in bo izvršni odbor Mednarodnega denarnega sklada in Eurogroupa podal soglasje, bo naslednje posojilo sledilo v začetku julija,'' so zapisali v skupni izjavi Evropske unije, ECB in IMF.

Pogoj za prejem naslednjega obroka pomoči je ustanovitev agencije, ki bo upravljala s posebnim privatizacijskim skladom, kamor naj bi se steklo 50 milijard evrov, pridobljenih z odprodajo državnega premoženja. Ta sklad naj bi bil oblikovan po zgledu agencije, ki je po padcu komunizma prodajala premoženje vzhodne Nemčije.

Skupna izjava pravi, da je Grčija dosegla pomemben napredek, da pa mora hitreje izvajati politiko izravnanja proračuna in opraviti strukturne reforme. ''Okrepitev fiskalnih in strukturnih reform je nujna za zmanjšanje primanjkljaja in doseganje kritične mase reform, potrebnih za izboljšanje poslovnega vzdušja in za tlakovanje poti za vzdržno gospodarsko okrevanje,'' so zapisali v  izjavi EU, ECB in IMF.

Pogovori med omenjenimi organizacijami in grško vlado so tekli tudi o novih varčevalnih ukrepih za obdobje med letoma 2012 in 2015, programu privatizacije in strukturnih reformah.

''Ta strategija predvideva močno krčenje števila zaposlenih v javnem sektorju, prestrukturiranje ali zaprtje javnih institucij, racionalizacijo pravic, ki bo hkrati zaščitila najbolj ranljive skupine prebivalstva,'' še pravijo. ''Na prihodkovni strani bo vlada zmanjšala število davčnih izjem, zvišala davek na posest in okrepila boj proti izogibanju plačevanja davkov,'' še dodajajo.

Po pisanju grških časnikov naj bi Grčija v zameno za dodatne varčevalne ukrepe prejela dodatno, 60 milijard evrov vredno mednarodno pomoč. Kot navaja finančni časnik Naftemporiki, naj bi bil načelen dogovor o 60-milijardni pomoči že dosežen.
V zameno za triletni program pomoči naj bi se Grčija morala lotiti ostrih varčevalnih ukrepov, s katerimi bi letos privarčevala 6,4 milijarde evrov, od leta 2012 do leta 2015 pa še 22 milijard evrov. Ukrepi naj bi predvidevali zvišanje davkov, zmanjšanje števila funkcionarjev in nove reze v politiko plač.

Grčija naj bi do konca leta 2013 z obsežno privatizacijo iztržila 50 milijard evrov, s katerimi bo prispevala k znižanju 340-milijardnega dolga.

Medtem je bonitetna hiša Moody's znižala kreditne ocene osmih grških bank, med katerimi je tudi največja National Bank of Greece. Moody's je sicer že v četrtek znižal kreditno oceno Grčije za tri dodatne stopnje oziroma z ocene B1 na Caa1 in obenem napovedala, da bo ocena v prihodnje še bolj padla. Moody's je tudi izrazil mnenje, da obstaja 50 odstotkov možnosti, da Grčija ne bo sposobna odplačati svojih dolgov.