Grška policija s solzivcem nad protestnike

Policijske enote so v centru Aten s solzilcem razgnale demonstrante, ki so nanje metali kamenje. Tisoče uslužbencev in javnih delavcev je medtem s protestnim shodom izrazilo nasprotovanje strožjim vladnim ukrepom in zategovanju pasu, brez katerega se bo po besedah grške vlade Grčija le stežka izvila iz krempljev bankrota.

Manjša skupina mladih je iz tal iztrgala tlakovce in z njimi napadla policijske enote, ki varujejo prizorišče v polni bojni opremi. Policija je na izzivanje odgovorila tako, da je na demonstrante izstrelila pločevinke s solzivcem.

Na tisoče delavcev, upokojencev in študentov, ki so se zbrali na mirnih demonstracijah, je na prizorišču mahalo z zastavami "Izbrišite dolgove!“ in "Bogati morajo plačati“. Zbrali so se na trgu pred parlamentov, kjer poslanci razpravljajo o odgovoru na fiskalno krizo v državi.

Med junijskimi demonstracijami je bilo v spopadih policije in demonstrantov ranjenih 100 ljudi, med junijskimi protesti pa je ulice glavnega mesta Grčije varovalo 1.000 policistov.

Zaradi stavke so obstali vlaki in avtobusi, stavkajo tudi učitelji in sodniki, zaprti so muzeji in zgodovinski spomeniki. Po napovedih bodo danes odpovedani vsi leti in trajektne povezave v državi, prav tako pa ne bodo delale šole, bolnišnice pa bodo delovale v zmanjšanem obsegu. Z današnjo stavko želijo grški največji sindikati pokazati, da se ne strinjajo z evropskimi zahtevami, zategovanjem pasu in da so imajo še vedno močno podporo grške javnosti. Stavko podpira tudi glavni grški sindikat GSEE, ki je za 19. oktober sklical splošno stavko po vsej državi, ne le stavko javnih uslužbencev, navaja AFP.

Nekateri militantni civilni uradniki so tudi napovedali, da bodo pomagali sabotirati vladne reforme. Današnja splošna stavka je prva, odkar je vlada konec septembra napovedala nujno obdavčitev imetja in zmanjšanje števila javnih uslužbencev za 30.000. V Atenah načrtujejo, da bi na ta način privarčevali 300 milijonov evrov. Poleg tega je vlada napovedala še nove davke, ki naj bi v državno blagajno prinesli 7,1 milijarde evrov.

Javni uslužbenci stavkajo proti nedeljskim napovedim grške vlade, da bo zaradi zniževanja javnofinančnega primanjkljaja odpustila več kot 30.000 javnih uslužbencev oz. jih umestila med "začasne delovne rezerve". Ti uslužbenci bodo leto dni prejemali zgolj 60 odstotkov plače, po letu dni pa bo njihovo delovno razmerje prekinjeno.

Stavka sovpada z odločitvijo finančnih ministrov evroobmočja, da se bo izplačilo novega paketa pomoči Grčiji nekoliko zavleklo. Evropski ministri so to sklenili v ponedeljek, kmalu po tem, ko je Grčija sporočila, da ji do konca leta ne bo uspelo zmanjšati primanjkljaja v meri, kot to mednarodna skupnost od njih zahteva. Grška vlada je priznala, da bo deficit konec leta obstal pri 8,5 odstotka, in ne pri načrtovanih 7,5 odstotka.

Varčevalnim ukrepom, napovedanim v zadnjih treh mesecih, ki so se izkazali za nezadostne, se bodo namreč pridružili novi. Med že napovedanimi ukrepi so sicer periodično zviševanje davkov, znižanje plač v javnem sektorju, znižanje pokojnin in podobni ukrepi.

Današnje demonstracije bodo po napovedih poznavalcev največje od stavke grških javnih uslužbencev. Prvič letos bodo delo prekinili delavci v letalski kontroli, zaradi česar bo najbolj prizadeto letališče v Atenah, prav tako pa bodo ostala zaprta vrata nekaterih šol in vrtcev.

Javni srd in negodovanje nad hudim zategovanjem pasu sta vse hujša, a grška vlada zagotavlja, da bo s sprejetimi spremembami nadaljevala. Po mnenju analitikov pa bije Grčija bitko s časom, saj država hiti s sprejetjem globokih in korenitih strukturnih reform in reform javnega sektorja. Oklestiti nameravajo stroške le-tega in s tem še poglabljanje dolgov, grški problem pa se obenem vse jasneje kaže kot problem globalne ekonomije.

Finančni minister Evangelos Venizelos je v torek povedal, da ima vlada dovolj denarja za izplačilo pokojnin, plač in lastnikov obveznic le do sredine novembra. Grčija je predhodno naznanila, da potrebuje nova sredstva za izogib katastrofi do sredine oktobra.

Javnost je vladno namero poostrenega varčevanja sprejela z velikim nezadovoljstvom, vrh katerega je val stavk in protestov, ki zajemajo državo. V torek so protestniki zaprli vhod v več vladnih poslopij, med drugim tudi vhod do finančnega in prometnega ministrstva.

Kot zatrjujejo protestniki, poostreno varčevanje poglablja recesijo in upočasnjuje grško gospodarsko rast. Ekonomisti pričakuje, da se bo grška ekonomija letos skrčila za 5,5 odstotka. Kot poudarjajo, se z novimi varčevalnimi ukrepi onemogoča razcvet gospodarstva in lastno pot Grčije iz recesije z lastnimi močmi.