Tujina

Gre za prehodno stanje

Ljubljana, 14. 03. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
M.T./T.V.
Komentarji
0

Zvezna republika Jugoslavija se je po manj kot desetih letih preimenovala v Državo Srbijo in Črno goro. O teh premikih, o koncu tako imenovane tretje Jugoslavije smo se pogovarjali z doktorjem Božom Repetom, profesor zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti.

Kaj pomeni ukinitev Jugoslavije v zgodovinskem smislu? Samo ime se je pojavljalo dobrih 80 let?

To ime se v bodoče zagotovo ne bo več pojavljalo. To je konec, oziroma smo pred koncem neke države, ki je obstajala več kot 70 let.

Lahko primerjate njen nastanek in razpad?

Nastanek je bil centralističen, po prvi svetovni vojni se je vzpostavila tako imenovana versajska Jugoslavija. Razpad je bil precej žalosten, v popolnoma drugačnih okoliščinah, to kar je na koncu obstajalo z imenom Jugoslavija, je bila bolj fiktivna država.

Pa je bil ta razpad nujen ali vsaj pričakovan?

Razpad je bil nujen. Lahko ne bi bil nujen, je bil pa pričakovan, saj so bile razlike med Srbijo in Črno Goro – ki sta bili po prvi svetovni vojni samostojni državi – tako velike, da ni bilo mogoče pričakovati, da bi dolgoročno vzdržali skupaj.

Če to gledamo iz širših razmer na Balkanu, kaj to pomeni za jugovzhodno Evropo?

Tudi sedanji dogovor je verjetno prehoden dogovor. Ta dogovor je zelo podoben tistemu, kar sta Hrvaška in Slovenija predlagali konec devetdesetega leta, v začetku enaindevetdesetega. O tem bom v kratkem izdal tudi knjigo. Razlike med takratnimi predlogi in sedanjim sporazumom je v tem, da ta sporazum predvideva nekega predsednika – kar v takratnih predlogih ni bilo vsebovano – razlika je tudi v tem, da bo sedanja država imela en sedež v združenih narodih. So še neke razlike, a model je podoben: različni ekonomski sistemi in kratka prehodna narava sporazuma – predvidena je doba treh let.

Srbija in Črna Gora sta že bili samostojni državi. Pomeni to vračanje nazaj?

V nekem smislu pomeni vračanje nazaj. Čeprav najbrž vsem trem partnerjem sedanje stanje ustreza: Srbiji ustreza zato, ker gre vsaj na videz za ohranjanje neke skupne države, Črni Gori zato, ker bi bil referendum najbrž negotov, lahko bi pripeljal do državljanske vojne, Evropski skupnosti pa ustreza zato, ker mora pokazati, da obvladuje razmere v jugovzhodni Evropi, zlasti pa na Balkanu.

Vseeno pa ne pričakujemo, da bi sporazum rešil zgodovinske spore?

Ta sporazum teh sporov zagotovo ne bo razrešil. To je po mojem mnenju neko prehodno stanje, odpira celo vrsto vprašanj, recimo vprašanje Kosova, ki že sedaj ni pod srbsko jurisdikcijo, vprašanje Vojvodine in tudi nekaterih drugih pokrajin, recimo Sandžaka, mejne pokrajine med državama, tu pa ima svoje interese tudi Bosna.

No, kaj ocenjujete, da bi se lahko v prihodnosti zgodilo?

Mislim, da bo s pomočjo Evropske skupnosti ali svetovne organizacije prišlo do nekega dolgega prehodnega stanja. Neka začasnost, ki je obsojena na trajnost, neko vmesno stanje, države, ki bodo na pol neodvisne, napol pod kontrolo, neki protektorati.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI