Voditelji EU so se v Bruslju dogovorili za poziv k takojšnjemu odstopu dolgoletnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija in napovedali preučitev "vseh potrebnih možnosti" za zaščito civilistov v Libiji.
"Polkovnik Gadafi se mora takoj odpovedati oblasti. Njegov režim je izgubil vso legitimnost in ni več sogovornik EU," so voditelji zapisali v izjavi. Poudarili so tudi, da bodo odgovorni za napade nad civilisti odgovarjali za svoja dejanja in da bodo soočeni "s hudimi posledicami."
Poziv k odstopu tujega voditelja je izjemna poteza v zgodovini evropske zunanje politike. V primeru bivšega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka se Unija na primer ni odločila za tak korak.
Italijanski premier Silvio Berlusconi pa je ob tem opozoril, da Gadafi ne bo nikoli odšel z oblasti. Meni tudi, da ga je morda EU s to odločitvijo potisnila v kot in onemogočila njegov miren odhod.
Berlusconi, ki velja za enega Gadafijevih najtesnejših partnerjev v Evropi, je dejal, da so možnosti, da bi prepričali Gadafija, naj se prostovoljno odpove oblasti, sedaj izginile.
Voditelji so se tudi strinjali, da bodo države članice preučile "vse potrebne možnosti" za zaščito civilistov v Libiji ob treh pogojih. Ti so "očitna potreba", ustrezna pravna podlaga, torej resolucija Varnostnega sveta ZN, ter podpora regije, torej Arabske lige in Afriške unije. Ob tem so voditelji pozvali k čimprejšnjemu vrhu Arabske lige, Afriške unije in EU.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je sicer ob prihodu izrazil podporo usmerjenim napadom na Gadafijeve sile kot skrajni ukrep, če bi te uporabile kemično orožje ali zračne napade nad civilisti.
Vojaško posredovanje v Libiji?
Nemška kanclerka Angela Merkel pa je izrazila "temeljni skepticizem" glede perspektive vojaškega posredovanja v Libiji v tem trenutku. Temu odločno nasprotujejo tudi nekateri drugi voditelji.
Tudi poziv francoskega predsednika Sarkozyja k priznanju libijskega prehodnega narodnega sveta, ki združuje nasprotnike Gadafija, očitno ni dobil zadostne podpore. Voditelji so namreč v sprejeti izjavi zgolj zapisali, da "pozdravljajo in spodbujajo prehodni narodni svet s sedežem v Bengaziju", ter ga označili za "političnega sogovornika".
Voditelji so sicer razpravljali o tem, kako bi lahko Gadafija tudi z drugimi ukrepi prisilili, naj preda oblast, potem ko so že sprejeli dva kroga sankcij. Med možnimi dodatnimi sankcijami se omenja zamrznitev premoženja naftnim družbam, povezanim z režimom.
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je izrazil veliko skrb Unije zaradi Libije. "Voditelj, ki strelja svoje ljudi, država blizu državljanske vojne, humanitarna kriza na obzorju ... To izredno srečanje sem sklical, da se odločno odzovemo," je dejal.
Poudaril je, da so se voditelji članic Unije ob mednarodnih krizah v zadnjih desetih letih sestali le trikrat: ob vojni v Gruziji, vojni v Iraku in po terorističnih napadih 11. septembra 2001. "Prepričani smo, da so vstaje na južnih mejah prav tako pomembne kot ti dogodki," je dejal.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je poudaril: "Glede Libije naj bom jasen. Problem ima ime: Gadafi. Oditi mora." Izpostavil je tudi, da se čas izteka in da je treba okrepiti pritisk na režim, naj odstopi.
V Ras Lanufu potekajo spopadi
Sicer pa se napetosti v Libiji nadaljujejo. Vojaške sile, ki so še naprej lojalne voditelju Gadafiju, so napadle upornike v pristaniškem mestu Ras Lanuf, poročajo tuji mediji. Mesto leži na vzhodu države, trenutno pa še potekajo boji za prevlado.
Eden izmed upornikov je tiskovni agenciji Reuters sporočil, da je v mesto vkorakalo okoli 150 Gadafijevih vojakov, ki jih spremljajo trije tanki. Neki moški, ki se je novinarjem Reutersa predstavil kot tiskovni predstavnik upornikov, pa je še dodal, da so vojaki do mesta prišli tudi po morju. Na obali naj bi opazili štiri večje vojaške čolne, vsak pa lahko sprejme med 40 in 50 vojakov. Dodal je, da se uporniki spopadajo z vojaki.
Clapper: Gadafi bo zmagal
Ameriški nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti James Clapper je na zaslišanju v senatnem odboru dejal, da bo libijska kriza trajala še nekaj časa, sicer pa je menil, da bo na koncu zmagal libijski voditelj Gadafi. Bela hiša je takoj sporočila, da to ni mnenje ameriškega predsednika Baracka Obame, ki še vedno meni, da je Gadafi izgubil legitimnost in mora oditi s položaja. Kljub temu je tiskovni predstavnik Jay Carney dodal, da Clapper še naprej uživa Obamovo zaupanje.
Obama se sicer še vedno ni odločil za vojaško posredovanje v prid opoziciji. Se pa je njegova administracija odločila za delno priznanje opozicije. Državna sekretarka Hillary Clinton se bo s predstavniki opozicije srečala prihodnji teden, ko bo obiskala Egipt in Tunizijo.
Clapper je medtem senatorjem še povedal, da je libijska vojska močnejša, kot pa se jo opisuje in da se Gadafi ne namerava predati oziroma odstopiti z oblasti. "Mislim, da bo na dolgi rok prevladal Gadafijev režim," je dejal Clapper in razburil senatorje.
Republikanski senator Lindsey Graham je Clapperja takoj pozval k odstopu. Obamov svetovalec za nacionalno varnost Tom Donilon je pozneje dejal, da je Obama zadovoljen s Clapperjevim nastopom.
KOMENTARJI (76)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.