'Borili se bomo za Evropo in za evro!'

Kot je danes v Cannesu povedal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, se skupina najpomembnejših gospodarstev na svetu G20 strinja, da je treba povečati sredstva Mednarodnega denarnega sklada (IMF), s čimer naj bi mednarodna skupnost prispevala k reševanju krize v območju evra.

Odločitev, kako bodo to storili, pa še ni sprejeta, je po koncu vrha G20 povedal Van Rompuy. Evropske in neevropske države namreč očitno še niso našle načina za krepitev mednarodnega sklada, ki bi bil sprejemljiv za vse. Prav tako niso razkrili, kakšna naj bi bila vsota, s katero bi okrepili IMF, čeprav so o konkretnih vsotah po besedah nekaterih delegatov na srečanju govorili.

Rusija, Kitajska in Velika Britanija bodo pravočasno zagotovile sredstva

ZDA so bile sicer sprva povečevanju sredstev IMF nenaklonjene, medtem ko se britanski premier David Cameron izrecno izrekel za. Prav tako naj bi bila za tudi Kitajska, strinjanje s takim načrtom pa je izrazil tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev.

V uradni izjavi po zaključku srečanja so države zapisale, da bodo pravočasno zagotovile sredstva, ki jih IMF potrebuje za izpolnjevanje svoje sistemske vloge. O možnostih izvedbe povečanja bodo na naslednjem srečanju razpravljali finančni ministri držav G20, med možnostmi pa izjava omenja bilateralne prispevke ter prostovoljno sodelovanje pri oblikovanju posebnih struktur.

Prav tako so se voditelji uspeli dogovoriti o krepitvi globalne finančne varnostne mreže. Tako so IMF podprli pri oblikovanju nove previdnostne in likvidnostne linije, s katero bi lahko pomagali državam pri zagotavljanju kratkoročne likvidnosti. Gre za države "z močnimi politikami in temelji, ki se srečujejo z zunanjimi šoki". Sicer pa bo IMF delal tudi na vzpostavitvi enotnega finančnega mehanizma, prek katerega bi lahko pomagal članicam v težavah.

Zaključna izjava pa se dotika tudi vprašanja posebnih pravic črpanja (SDR) oz. košarice valut, ki določajo vrednost te knjižne valute IMF. SDR je sedaj košarica štirih valut – evra, jena, britanskega funta in ameriškega dolarja, a hitro rastoča gospodarstva že več let izvajajo pritisk na njeno reformo, da bi ta bolj odražala realnost. Predvsem naj bi v košarico vključili kitajski juan. Sestava košarice SDR bo pregledana "leta 2015 ali prej, če bodo valute izpolnjevale obstoječe kriterije za vključitev", v zaključni izjavi pišejo gospodarstva G20.

Brez podpore davku na finančne transakcije

Šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso je izpostavil premik v G20 glede kontroverznega globalnega davka na finančne transakcije. Soglasja še ni, a obstaja vsaj priznanje prizadevanjem tistih, ki ga želijo uvesti, je dejal.

Voditelji so v sklepni izjavi zapisali, da so zgolj "prepoznali pobude v nekaterih državah za obdavčitev finančnega sektorja, vključno z davkom na finančne transakcije". Kot menijo, bi razvite države morale izpolniti svoje cilje na tem področju. Gre za to, da bi vrednost uradne razvojne pomoči dosegla 0,7 odstotka bruto nacionalnega proizvoda. Poleg tega pa so se strinjali, da je treba sčasoma najti nove finančne vire za financiranje razvojnih potreb in za pomoč pri soočanju s posledicami podnebnih sprememb.

Podpore uvedbi davka na finančne transakcije pričakovano ni bilo. Medtem ko ga glasno podpirajo Francija, Nemčija in Evropska komisija, pa so mu očitno nenaklonjene ZDA, Kitajska, Rusija in Kanada.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy, eden glavnih zagovornikov uvedbe tega davka, je po koncu vrha povedal, da je bil glede tega vprašanja dosežen napredek, pa čeprav mu G20 ni izrekel podpore. Priznal je, da gre za zelo težavno vprašanje, veseli pa ga, da se je predsednik ZDA vsaj strinjal s tem, da bi moral finančni sektor nekaj prispevati za financiranje razvoja. Sarkozy upa na uvedbo davka v EU na finančne transakcije že prihodnje leto, čeprav se zdi to v luči nasprotovanja Velike Britanije zelo ambiciozen cilj.

Sarkozy je danes napovedal, da se bo Francija še naprej borila za uvedbo davka, ki je bil eden glavnih ciljev francoskega predsedovanja G20. Prihodnje leto bo žezlo skupine, ki vse bolj postaja glavni forum za globalno gospodarsko in finančno upravljanje, prevzela Mehika.

Poziv k nacionalnemu konsenzu

Poleg tega sta Van Rompuy in Barroso danes ponovno odločno pozvala k "nacionalnemu konsenzu" vseh političnih sil v Grčiji glede celovitega dogovora za rešitev krize v območju evra, doseženega v noči s 26. na 27. oktober.

Barroso je še dejal, da je bilo na vrhu G20 veliko pozornosti namenjene območju evra, pri čemer so svetovne partnerice EU posredovale "jasno sporočilo podpore", nekatere pa tudi "občudovanja" zaradi ukrepanja pri spopadanju s krizo brez primere.

A na vrhu G20 je šlo po Barrosovih besedah "za veliko več kot le zadeve območja evra". Izpostavil je, da so podprli načrt za rast in delovna mesta, ter izrazil upanje, da bo dosežen dokončen dogovor glede povečanja sredstev IMF, kar je pomembno ne samo zaradi EU, ampak zaradi nestabilnosti na globalnih trgih.

Van Rompuy pa je zatrdil, da je EU še vedno pomemben igralec na globalnem odru, pa čeprav imamo včasih občutek, da igra v defenzivi.

Italija pristala na nadzor IMF, a zavrnila finančno pomoč

Medtem je Italija IMF pozvala, naj spremlja izvajanje njenih ukrepov za ureditev javnih financ in uresničevanje reform. Kako bo Rim napravil domačo nalogo, bo spremljala tudi EU. Barroso je ob tem povedal, da bodo strokovnjaki komisije v Italijo odpotovali prihodnji teden, da začnejo ocenjevati izvajanje obljubljenih ukrepov in reform v okviru nadzornega mehanizma, ki ga bo EU vzpostavila v partnerstvu z IMF.

EU in IMF bosta Italijo ocenila trikrat na leto, enkrat v vsakem četrtletju, pa je pojasnil Van Rompuy. To je po njegovih besedah izjemno pomembno za okrepitev verodostojnosti obljubljenih ukrepov in reform.

Po mnenju nekaterih analitikov je sicer to nenavadno, saj IMF skupaj z EU nadzoruje izvajanje ukrepov in reform v državah, ki so dobile mednarodno finančno pomoč. To so doslej Grčija, Irska in Portugalska.

Berlusconi je poudaril, da je Italija pozvala IMF, naj spremlja njene ukrepe. Nikakor pa to ne omejuje njene suverenosti. "IMF ne bo izrekal nikakršnih sodb o reformah, ampak bo le potrdil, da bodo te uresničene," je poudaril. Gre torej za preventiven nadzor.

Povedal je še, da je Italija na mizo dobila ponudbo o črpanju 44 milijard evrov posojil IMF in v letu dni še dvakrat toliko, kar pa je država zavrnila, saj je ne potrebuje. "Italija je premožna država. Potrošnja se ni zmanjšala. Restavracije so polne in na letališčih komaj dobite prostor," je pojasnil.

Paket protikriznih ukrepov, ki ga je vlada oblikovala kot dopolnilo k javnofinančnim dokumentom, bo senat začel obravnavati prihodnji ponedeljek, poslanci pa bodo o njem predvidoma odločali v 14 dneh. Berlusconi, ki bo na potrditev dopolnila vezal tudi zaupnico, je danes dejal, da ne verjame, da se je njegov čas na čelu vlade iztekel. Načrtuje, da bo zaupnico dobil in nadaljeval svojo funkcijo. Kot pravi, ne vidi nikogar, ki bi lahko namesto njega predstavljal Italijo. Vse poslance, ki so mu obrnili hrbet, je označil za ljudi, ki so izdali domovino.

Izid glasovanja o zaupnici bo najverjetneje znova izjemno tesen, saj je vladna večina vse manjša. Poslanci namreč znova zapuščajo Berlusconijevo stranko Ljudstvo svobode. Po večjem osipu ob razkolu s pristaši Gianfranca Finija pred dobrim letom, sta tokrat izstop formalno napovedala dva poslanca.

Če zaupnica ne bo izglasovana, bodo najverjetneje potekale predčasne volitve. Koalicijski stranki sta namreč zavrnili možnost oblikovanja vlade narodne enotnosti, o čemer se je v minulih dveh dneh s strankami posvetoval predsednik republike Giorgio Napolitano.