Francoska vlada je pripravila načrt za vnovično uvedbo civilnega služenja, ki bi bilo obvezno za vse 16-letnike. Na tak način bi radi med mladimi Francozi "spodbudili čut za državljansko pripadnost in dolžnost ter nacionalno enotnost", poroča BBC. Nekateri sicer močno dvomijo, ali bi imel takšen program sploh kakšno korist, še najmanj pa takšno, kot jo pričakuje vlada.
Ideja sicer ni nova - v svoji predsedniški kampanji se je za to zavzemal tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, poroča BBC.
V civilno služenje bi bili vključeni vsi 16-letniki - tako fantje kot dekleta, razdeljeno pa bi bilo v dve fazi. V prvi fazi, ki bi bila obvezna in bi trajala en mesec, bi bil poudarek na tradicionalnih vojaških vajah, ki bi vključevale tudi policijo in gasilce. Možno bi bilo tudi prostovoljno delo, ki pa bi temeljilo na državljanski kulturi. Na tak način bi se "mladim omogočilo ustvarjanje novih stikov in razvijanje njihove vloge v družbi," meni francoska vlada.
V sklopu druge faze, ki bi trajala od treh mesecev do enega leta, bi se mlade sicer spodbujalo, da se odločijo za "služenje na področju, povezanem z obrambo in varnostjo", a bi tudi tukaj lahko izbrali prostovoljno delo. Država bo sicer težila k temu, da je to povezano s področjem sociale, skrbi za okolje ali dediščine.
Macron ni imel v mislih takšne različice
To sicer ni ravno program, ki si ga je v predsedniški kampanji zamišljal Macron. Takrat še kandidat za francoskega predsednika je namreč zagovarjal miniaturno različico obveznega služenja vojaškega roka. To bi trajalo vsaj en mesec in bi bilo obvezno za vse Francoze, stare med 18 in 21 let.
Francoska vlada je prvotne velikopotezne načrte predsednika Macrona nato nekoliko 'omilila', tudi zaradi skrbi, da bi stali preveč in bi preobremenili francoske oborožene sile. Program civilnega služenja, ki so ga zdaj poimenovali Univerzalna nacionalna služba, pa bi kljub temu po prvih ocenah letno stal okrog 1,6 milijarde evrov, pri čemer bi samo začetna investicija znašala dodatnih 1,75 milijarde evrov.
Pristojni zdaj pričenjajo s posvetovanji, program pa bi predvidoma začeli izvajati v začetku prihodnjega leta. Kljub temu ostaja še veliko nedorečenih podrobnosti, med njimi tudi pravna podlaga.
Delovna skupina, ustanovljena za preučitev načrtov, namreč opozarja, da francoska ustava prepoveduje, da država del populacije 'prisili' v začasno selitev, razen v primeru obrambe države.
Koliko Francozov idejo sploh podpira?
Še pred javno najavo uvedbe služenja, se je ideji uprlo 14 mladinskih organizacij, ki opozarjajo na nedoslednosti in pomanjkljivosti v načrtu. Prav tako se ne strinjajo s tem, da bi bili mladi dobesedno prisiljeni v sodelovanje. "Svobodna izbira za predanost nečemu je pomembna ravno toliko, kot predanost sama, če ne še bolj," pravijo in mlade hkrati pozivajo, da se uprejo oziroma uveljavijo svobodo izbire.
Idejo - sodeč po rezultatih marčevske ankete - podpira 60 odstotkov Francozov. Mnogi ob tem dvomijo v 'točnost' rezultatov, sploh glede na to, da ideja 'uživa' za polovico nižjo podporo med mladimi.
Služenje vojaškega roka po svetu: Najdaljše obvezno služenje vojaškega roka imajo v Severni Koreji - za moške 11 let in za ženske sedem let. V Izraelu morajo moški v vojski služiti tri leta, ženske pa dve. Nekoliko krajše je obvezno služenje vojaškega roka v Iranu - dve leti, so pa iz tega izvzeti edinci, zdravniki in gasilci, ter geji in transseksualci. Obvezno služenje vojaškega roka imajo skandinavske države, Švica, Avstrija in Grčija. Na Kitajskem velja obvezno služenje vojaškega roka samo v teoriji - dovolj imajo namreč že prostovoljcev, ki tako sestavljajo največjo vojsko na svetu. Drugo največjo vojsko pa ima Indija, kljub temu, da služenje vojaškega roka nikoli ni bilo obvezno - tudi indijsko vojsko sestavljajo le prostovoljni vojaki. Velika Britanija je obvezno služenje vojaškega roka odpravila leta 1960, ZDA pa leta 1973. |
KOMENTARJI (65)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.