Francoski predsednik Emmanuel Macron in ruski predsednik Vladimir Putin sta po prvem srečanju sklenila izboljšati napete odnose med državama. Priznala sta nesoglasja v tem, kot je dejal Macron, "zelo odkritem pogovoru" o konfliktu v Ukrajini in Siriji, boju proti terorizmu, kršitvah pravic gejev v Čečeniji.
Putin je potrdil, da imata državi različna stališča, a vztrajal, da so francosko-ruski odnosi bili kos vsem trenjem. "Ne strinjamo se o vrsti vprašanj, a se vsaj o njih pogovarjamo," pa je dejal Macron na skupni novinarski konferenci po pogovorih v Versaillesu.
Macron se je zavzel za okrepitev partnerstva z Rusijo v boju proti terorizmu v Siriji in drugod po svetu. V Siriji je "naša prioriteta boj proti terorizmu in uničenje terorističnih skupin, še posebej Islamske države," je dejal ter dodal, da si želi, da bi pri tem lahko okrepili partnerstvo z Rusijo. Opozoril pa je, da bo Pariz takoj odgovoril v primeru vnovičnega napada s kemičnim orožjem v Siriji. Dodal je še, da se Pariz zavzema za demokratično tranzicijo v Siriji, ki bi ohranila sirsko državo.
Kaj pa sankcije?
Putin je ocenil, da sankcije Zahoda proti Rusiji zaradi Ukrajine ne prispevajo k rešitvi ukrajinskega konflikta ter se zavzel za odpravo vseh omejitev v globalni ekonomiji. Macron pa se je odzval z napovedjo srečanje držav Normadijske četverice v "prihodnjih dneh ali tednih", da bi preprečili stopnjevanje napetosti na vzhodu Ukrajine.
Govorila tudi o volitvah
Putin je na novinarsko vprašanje zavrnil domneve o poskusu vpliva njegove vlade na predsedniške volitve v Franciji. To da je med kampanjo v Moskvi uradno sprejel Macronovo tekmico, skrajno desničarko Marine Le Pen, pa je pripisal temu, da je Moskvo obiskala že večkrat ter da je izrazila pripravljenost izboljšati odnose med državama.
Macron je medtem prokremeljska ruska medija Russia Today in Sputnik označil za "organa vplivanja in propagande" proti njemu na predsedniških volitvah. Predsednika se sicer po lastnih navedbah o domnevnem vpletanju ruskih hekerjev v francoske volitve nista pogovarjala.
Kršenje pravic v Čečeniji
Medtem ko je v Francijo prav danes prispel prvi čečenski begunec zaradi preganjanja pripadnikov LGBT skupnosti v ruski republiki Čečeniji, je Macron po pogovoru s Putinom v Versaillesu dejal, da mu je Putin obljubil "polno resnico" o poročilih o zapiranju in mučenju gejev v Čečeniji.
Kot je dejal, mu je Putin povedal, da je sprejel več ukrepov s ciljem ugotovitve resnice o ravnanju lokalnih oblasti. Sam pa mu je jasno izrazil pričakovanja Francije in zagotovil, da bo Pariz pazljivo spremljal spoštovanje človekovih pravic v Čečeniji.
Ruski časnik Novaya Gazeta je marca poročal, da so v večinsko muslimanski Čečeniji zaprli več kot sto gejev, družinam gejev pa so dejali, naj geje ubijejo in tako "očistijo svojo čast". Svojci naj bi ubili najmanj dva homoseksualca, tretji pa je umrl po mučenju.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.