FOTO in VIDEO: Papež v Beli hiši o globalnem segrevanju, revščini in migrantih

Ameriški predsednik Barack Obama je v Beli hiši pripravil veličastni sprejem za papeža Frančiška, prvega papeža iz Amerike, ki se ga je udeležilo okoli 11 tisoč ljudi. Ob tem je Obama dejal, da je njegovo sporočilo ljubezni in upanja navdihnilo številne v ZDA in po svetu ter pozdravil papeževo prizadevanje za revne in za reševanje klimatskih sprememb. "Sveti oče, opominjate nas na našo dolžnost, da čuvamo naš planet, ki je veliko božje darilo," je dejal.

Obama je v pozdravnem nagovoru pohvalil dobro delo katoliške cerkve v ZDA, o čemer se je sam prepričal na ulicah Chicaga kot organizator skupnosti ter poudaril, da so ljudje navdušeni nad papežem, ne zaradi položaja, ampak zaradi njegove osebnosti, ponižnosti, preproščine, nežnih besed ter velikodušnega duha. V tem Obama vidi primer Jezusovih učenosti. "Spominjate nas, da je najmogočnejše božje sporočilo milost, kar pomeni dobrodošlica tujcu s sočutjem, odprtim srcem do beguncev in priseljencev, ki iščejo boljše življenje. Opominjate nas na ceno vojn in pozivate k miru," je dejal Obama in papežu izrazil hvaležnost za posredovanje pri otoplitvi odnosov s Kubo.

Papež je v svojem govoru pozval ZDA naj naredijo vse, da preprečijo uničevanje okolja ter poudaril, da živimo v "najbolj pomembnem trenutku v zgodovini". Teh težav ne moremo prelagati na prihodnje generacije, pač pa jih moramo reševati takoj zdaj, je pozval ameriško in svetovno javnost.

Opozoril je tudi na problem revščine v svetu ter na to, da moderna ekonomija omogoča bogatenje peščice na račun mnogih ljudi. Pozval je tudi k spoštovanju verske svobode ter se dotaknil tudi migrantske politike in spomnil, da je tudi sam sin migrantov. Prav to je namreč tudi ena od glavnih tem ameriške predsedniške predvolilne kampanje, saj se ZDA že več let bori z nezakonitim priseljevanjem.

Tako Obama kot Frančišek sta poudarjala pomen svobode vere in dialoga, zavračanje diskriminacije in varstvo pravic posameznikov ter skupnosti. Frančišek je Američane spomnil, da so del sveta. Pred začetkom vrha o trajnostnem razvoju v petek na sedežu ZN je papež pozval k takemu razvoju, ker je stvari potrebno spremeniti zaradi odgovornosti do otrok in milijonov ljudi, ki jih je sistem spregledal.

"Želim si, da vsi ljudje dobre volje v tej veliki državi podprejo prizadevanja mednarodne skupnosti za zaščito ranljivih in vzpodbudijo takšne modele razvoja, da bodo bratje in sestre po svetu vedeli za mir in blaginjo, kakršno želi Bog za vse svoje otroke," je dejal Frančišek.

Papež je govoril v angleščini in takoj na začetku omenil, da je kot sin imigrantske družine na obisku v državi, ki so jo večinoma postavile takšne družine. Izrazil je upanje, da bo kongresnike pozval, da ostanejo zvesti ustanovnim načelom ZDA, ter omenil, da gre tudi v Philadelphio, da izrazi podporo instituciji poroke in družine v tem ključnem trenutku naše civilizacije.

Po sprejemu in igranju himne obeh držav ter kratkem nagovoru Obame in papeža sta se skupaj umaknila na pogovor v ovalno pisarno Bele hiše, iz katere bo Frančišek potem nadaljeval obisk Washingtona s kanonizacijo španskega misijonarja iz 18. stoletja Junipera Serro med mašo v Baziliki nacionalnega svetišča brezmadežnega spočetja.

Spreminjanje pravil: Obama prišel že na letališče, papež pa se je od tam odpeljal s 'fičkom'

Ameriški predsedniki običajno svetovne voditelje pozdravijo, ko pridejo v Belo hišo, Obama pa je tokrat prišel do letala v bazi Andrews in papeža osebno pozdravil na rdeči preprogi v znamenje velikega spoštovanja. Tam je bila tudi celotna družina Obama, podpredsednik Joe Biden s svojo družino, pa tudi vojaki častne straže, šolarji, duhovniki, drugi cerkveni dostojanstveniki in politiki.

Zagovornik revežev je prispel v državo z največ bogataši na svetu in obenem številnimi reveži. Sprejel ga je predsednik, ki ga politični nasprotniki obtožujejo komunizma in muslimanstva. Na čelu z vodilnim kandidatom za republikansko predsedniško nominacijo Donaldom Trumpom, ki na prvo mesto v nasprotju od papeža postavlja bogastvo.

Frančišek jih je skušal pomiriti na poti v ZDA, ko je dejal, da nikoli ni povedal nič takšnega, kar ne bi bilo v skladu z doktrino katoliške cerkve. Mnogi naj bi si napačno razlagali njegova pisanja in menijo, da je levičar. Kot dokaz svojega prepričanja je predlagal, da novinarjem recitira izpoved vere in dokaže, da je res katoličan.

Na žalost republikancev in ameriških škofov je sedanji papež zelo priljubljen med običajnimi ljudmi, kar je potrdil tudi s tem, da se je namesto za oklepno limuzino odločil za prevoz v fiatu 500L. Z letališča do rezidence vatikanskega veleposlanika v ZDA se je njegov "fiček" sicer peljal med dvema oklepnima športnima terencema, vendar je Frančišek skozi odprto okno veselo mahal množici ob poti. To sicer ni bilo po volji tajne službe, ki je zadolžena za njegovo varovanje, vendar pa papež vztraja tudi pri zunanjem izrazu skromnosti in preproščine s čimer je oživel katoliško cerkev.

Kdo se njegovega govora veseli in kdo boji?

Papežev uradni program v ZDA se začne danes, ko bo Frančišek obiskal Belo hišo, kjer ga bo na južni trati Bele hiše sprejel Obama in z njim 11.000 povabljenih. V četrtek bo imel govor pred obema domovoma ameriškega kongresa, ki se ga demokrati veselijo, republikanci pa bojijo v pričakovanju pozivov k boju proti podnebnim spremembam in revščini. Upajo, da jih bo razveselil vsaj z jasnim izrazom nasprotovanja umetni prekinitvi nosečnosti in homoseksualcem.

Kljub zanikanju levičarstva je papež na poti s Kube spet širil prepričanja, ki niso povšeči konservativcem v ZDA. Na vprašanje o dosmrtnem zaporu, ki je bilo povezano s Kubo, je odgovoril, da je to enako kot umiranje na obroke in dodal, da je v katoliški cerkvi vse več glasov, da se takšna kazen ukine. Ameriški konservativci niso pripravljeni na ukinitev smrtne kazni, ki ji katoliška cerkev odločno nasprotuje, kaj šele dosmrtnega zapora.

Republikanci si lahko oddahnejo vnaprej vsaj glede odnosov med ZDA in Kubo. Papež je na letalu zagotovil, da govor kongresu ne bo vseboval poziva za odpravo blokade Kube, čeprav je sam posredoval v pogajanjih za normalizacijo odnosov med državama in nazadnje na Kubi izrazil upanje, da bosta državi šli po tej poti naprej.

Politično vprašanje, kjer je papež na isti valovni dolžini kot demokrati in ameriški katoliški škofje, je vprašanje priseljevanja. Republikanski predsedniški kandidati z redkimi izjemami kar tekmujejo med sabo, kdo bo postavil večji zid na meji z Mehiko in vrgel ven iz ZDA več nezakonitih priseljencev, katoliška cerkev pa tem ljudem pomaga. Morda deloma tudi zaradi tega, ker so to katoličani iz Latinske Amerike.

Čeprav Frančišek nikoli ni odstopil od uradnega nasprotovanja katoliške cerkve homoseksualcem in splavu, je ti vprašanji nekako potisnil v ozadje ob poudarjanju boja proti revščini in podnebnim spremembam, zato so ameriški konservativni politiki in tudi katoliški škofje v ZDA sedaj zmedeni. Ameriški katoliki so nekoliko manj. Zadnja anketa ameriškega časopisa New York Times in televizije CBS ugotavlja, da ima v ZDA 63 odstotkov katolikov pozitivno mnenje o papežu, s smerjo kamor pelje cerkev, pa se strinja kar 80 odstotkov.

Papež bo imel v četrtek govor pred obema domovoma kongresa, kjer vodstvo obeh glavnih strank polaga kongresnikom na dušo, naj se spodobno obnašajo, brez večjih izrazov navdušenja ali neodobravanja nad njegovimi besedami. Papež ni napovedal, o čem bo govoril, vendar vsi ne bodo zadovoljni z vsem kar bo povedal. V petek zjutraj bo govoril na sedežu Združenih narodov, popoldne pa bo vodil mašo v dvorani Madison Square Garden. V soboto in nedeljo bo v Philadelphii na svetovnem srečanju družin, kar je tudi glavni razlog njegove poti čez Atlantik.