FOTO in VIDEO: 'Zahtevamo svet, ki je varen pred pustošenji podnebnih sprememb'

Podnebni shod, ki je potekal v več kot 2000 mestih v 150 državah, so poimenovali People's Climate March. V Avstraliji je shod potekal v Melbournu in Sydneyju. V Melbournu se je zbralo približno 30.000 ljudi. Protestniki v Avstraliji so glasno kritizirali avstralskega premierja Tonyja Abbotta, ki je kot prvi državni voditelj ukinil že uvedeno dajatev na izpuste ogljikovega dioksida za velike porabnike energije.

Tudi v Cairnsu, kjer se je danes zaključilo srečanje finančnih ministrov skupine G20, so se zbrali demonstranti, protest je prav tako potekal v novozelandskem Aucklandu.

Shodi so se odvili tudi v Berlinu in New Yorku, kjer se je shoda udeležil igralec Leonardo DiCaprio, ter Londonu, kjer se je na ulice podala tudi igralka Emma Thompson. Prvi shodi so sicer že v soboto potekali v New Delhiju in Carigradu.

Cilj današnje globalne protestne akcije je po navedbah organizatorjev krepiti pritisk na politike, da bi sklenili ambiciozen dogovor za učinkovit boj proti podnebnim spremembam.

Shod tudi v Ljubljani: zahtevajo konkretne in ambicozne cilje

Okoljevarstveni protest je potekal tudi na Prešernovem trgu v Ljubljani. Udeležilo se ga je okoli 60 ljudi. Udeleženci so opozorili na potrebo po odločnemu spopadanju s podnebnimi spremembami. Maja Horvat iz inštituta Solayea, ki je sodelovala pri protestu, je dejala, da zahtevajo konkretne in ambiciozne cilje, ki bi vodili do bolj trajnostne družbe.

Po njenih besedah časa ni več dovolj, trenutna pot pa ne vodi v pozitivno smer. Na vprašanje, kako na področju podnebnih sprememb ukrepa Slovenija, je odgovorila, da bi bila lahko bolj aktivna. "Včasih se mi zdi, da je Slovenija še vedno v obdobju fosilnih goriv in da se kar ne moremo odtrgati od tega, čeprav vsi vemo, da nam to ne prinaša dobrih rezultatov," je dejala. Dodala je, da si želijo, da bi bili ukrepi proti podnebnimi spremembami med prioritetami države.

"Zahtevamo svet, kjer gospodarstvo služi ljudem in planetu, svet, ki je varen pred pustošenji podnebnih sprememb, svet zdravih skupnosti z dobrimi delovnimi mesti ter čistim zrakom in vodo," pa so v skupni izjavi zapisali v nevladnih organizacijah Focus, Greenpeace in Umanotera, ki so se prav tako udeležile protesta.

Pojasnili so, da se je nova slovenska vlada s koalicijsko pogodbo dogovorila za ambiciozno podnebno politiko. Zato od nje pričakujejo, da bo podprla zavezujoče cilje za 55-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, 45-odstotni delež obnovljivih virov energije in 40-odstotno zmanjšanje predvidene porabe energije do leta 2030 na ravni EU.

Dodali so, da se države in njihovi voditelji konkretnim zavezam izogibajo že leta. "Tudi Slovenija ne igra dovolj aktivne vloge. Podnebna kriza je tako velik izziv, da moramo takoj in zdaj začeti ukrepati prav vsi - še najbolj pa ravno naši voditelji," so še zapisali.

V torek v New Yorku začetek podnebnega vrha

Britanska človekoljubna organizacija Oxfam ocenjuje, da so podnebne katastrofe od propadle podnebne konference ZN v Koebenhavnu leta 2009 povzročile za skoraj 500 milijard dolarjev škode in prizadele več kot 650 milijonov ljudi. V njih je umrlo 112.000 ljudi.

V torek se bo v New Yorku začel podnebni vrh, ki naj bi dal nov političen zagon za dosego celovitega mednarodnega dogovora za boj proti podnebnim spremembam na podnebni konferenci v Parizu konec leta 2015.

Na vrhu se bo med drugim pokazalo, koliko so razvite države dejansko pripravljene prispevati v globalni podnebni sklad, kar je ena od ključnih spornih točk, ki preprečuje celovit dogovor.
Ta sklad so ustanovili po konferenci leta 2009, ko so se razvite države na politični ravni zavezale, da bodo do leta 2020 mobilizirale 100 milijard dolarjev letno za pomoč državam v razvoju za boj proti podnebnim spremembam. A zaenkrat je konkretnega denarja v skladu še zelo malo, le nekaj deset milijonov dolarjev.