Madžarski premier Viktor Orban je v intervjuju za avstrijski ORF ponovil svoje prepričanje, da veliko ljudi, ki prečka njegovo državo, beži pred revščino in niso begunci, ki bi potrebovali azil. Na očitke glede gradnje zidu se je odzval, da samo branijo "Evropo in to po evropskih pravilih, ki pravijo, da se lahko mejo prečka samo na določenih območjih, na kontroliran način in po registraciji."
"Če jih ne bomo preverjali, bo tok beguncev in migrantov ustvaril nevzdržen finančni pritisk na evropske države," je povedal in dodal, da to tudi ogroža evropske "krščanske države blaginje". Povedal je, da je v primarnem interesu Unije, da Madžarska ščiti svoje meje.
Ali bo vojska streljala?
Ko so ga vprašali, če bo vojska na meji imela navodilo, da strelja, je povedal: "To ni potrebno, ker bo tam postavljena ograja, ki jo ne bo mogoče prečkati. Kdor jo bi želel preplezati, bo aretiran in kazensko preganjan. Uporaba orožja ne bo potrebna," je povedal. Ponovil je, da bo Madžarska naredila vse, kar je v njeni moči, da bo varovala schengensko mejo Evropske unije, za razliko od Grčije. Madžarska vojska je za torek napovedala tudi nov oglas za novačenje novih rekrutov, "da bi zaščitili mejo v krizi z begunci". Oglas naj bi predvajali po vsej državi.
Glede kvot pa je dejal, da "če evropska zunanja meja ni zaprta, nima smisla govoriti o kvotah. Ko pa bodo zunanje meje zaprte in s tem ustavljene nelegalne migracije, se lahko pogovarjamo o kakršnih koli rešitvah."
Faymann Fica in Sobotko prepričeval v begunske kvote
Avstrijski kancler Werner Faymann se je danes v Bratislavi sestal s slovaškim in češkim kolegom, Robertom Ficom in Bohuslavom Sobotko. Medtem ko Slovaška in Češka nasprotujeta sprejetju obveznih kvot za porazdelitev beguncev po državah članicah EU, jih Avstrija odločno zagovarja, in Faymann je skušal kolega prepričati, naj si premislita. Ali mu je to tudi uspelo, zaenkrat ni jasno.
Avstrijski kancler je že pred današnjim srečanjem napovedal, da bo okrepil pritisk na vsako državo, ki nasprotuje rešitvi begunske krize na ravni EU. Če drugače ne bi šlo, bi Faymann nasprotnicam evropskega reševanja te krize ustavil izplačila iz proračuna EU.
Slovaška in Češka sta letos sprejeli po nekaj sto beguncev, medtem ko v Avstriji beležijo že več kot 28.000 prošenj za azil, kar je veliko več od tega, kolikor naj bi jih sprejela po novi shemi obveznih kvot, ki jo bo v teh dneh predstavila Evropska komisija.
'Razprave se vse preveč osredotočajo na kvote in vse premalo na trpljenje ljudi'
Politiki na Slovaškem sicer glede soočenja z begunsko krizo niso enotnega mnenja. Medtem ko vlada v Bratislavi sprejetju beguncev nasprotuje, je stališče slovaškega predsednika Andreja Kiske drugačno. "Da v svoji državi s petimi milijoni prebivalcev sprejmemo nekaj sto ali tudi nekaj tisoč ljudi, ki v Evropo dokazano bežijo pred vojno, smrtjo in nasiljem, je izraz osnovne človečnosti in solidarnosti," je danes v govoru poudaril Kiska in ocenil, da se sedanje razprave vse preveč osredotočajo na kvote in vse premalo na trpljenje ljudi.
Čehi vračajo ljudi
Na Češkem je tiskovna predstavnica policijskega urada za tujce Katerina Rendlova danes potrdila, da nameravajo Avstriji in Slovaški predati na desetine beguncev, večinoma Sircev, ki so na Češko prišli minuli teden na vlakih iz Avstrije in Slovaške.
Gre za skupno 280 ljudi. Od tega jih je okoli 130 že na Madžarskem zaprosilo za azil, zato so jih obvestili, da morajo v sedmih dneh zapustiti Češko in se javiti madžarskim organom, a večina se jih je kljub temu odpravila v smeri Nemčije. Preostalih okoli 150 zaenkrat ostaja v čeških sprejemnih centrih in naj bi jih izročili Avstriji in Slovaški.
Nemčija sprejela ukrepe za reševanje krize
Nemška vlada bo za begunsko krizo namenila šest milijard evrov pomoči. Tri milijarde so že rezervirane v proračunu za leto 2016, še enkrat toliko pa bo Berlin namenil za pomoč zveznim deželam za namestitev beguncev. Strinjali so se tudi, da sprejmejo vrsto ukrepov, kot je pospeševanje postopkov za pridobivanje azila in olajševanje gradnje begunskih centrov.
Konec tedna v Nemčijo vstopilo 20.000 beguncev
Potem ko sta Nemčija in Avstrija preko konca tedna odprli meje za begunce, je samo v Nemčijo vstopilo okoli 20.000 ljudi, večinoma iz Sirije. Nemčija in Avstrija sta se namreč konec tedna z Madžarsko dogovorili, da bodo zaradi izrednih razmer zaobšli zakon, ki zahteva, da se begunci in migranti kot prosilci za azil registrirajo v prvi državi EU, v katero vstopijo.
V Nemčijo naj bi danes prispelo novih 10.000 tisoč ljudi, že v dopoldanskih urah jih je prišlo 2500. "Potrudili se bomo, da bomo ustvarili nove namestitve, a že zdaj smo na meji zmogljivosti," je povedal Christoph Hillenbrand, predsednik vlade Zgornje Bavarske. Pojasnil je, da avtobusi vozijo ljudi v mesta, kot so Dortmund, Hamburg, Braunschweig in Kiel, a begunci in migranti iz začasnih zavetišč naprej odhajajo kar peš. "Ni več možno misliti, da bi lahko te ljudi sploh registrirali," je povedal.
Merklova zahteva večja prizadevanja v begunski politiki EU
Nemška kanclerka Angela Merkel je zahtevala tudi večja prizadevanja Evropske unije pri reševanju vprašanja beguncev. Prepričana je, da je dogovor na evropski ravni mogoč. "To, čemur smo zdaj priča, nas bo zaposlovalo še naslednja leta in bo spremenilo našo državo," je dejala. "Želimo pa si, da bi bile te spremembe pozitivne, in verjamem, da to lahko dosežemo," je dodala.
Pri tem se je odzvala tudi na pohvale mednarodne skupnosti, ker se je preko konca tedna odločila odpreti meje za tisoče beguncev, in poudarila, da si pohvale zaslužijo predvsem Nemci, ki so begunce sprejeli. "Ne predstavljam si, da gre zame. To je namenjeno državi, številnim ljudem, ki pomagajo na železniških postajah, številnim ljudem, ki sprejemajo begunce," je dejala.
Nemčija na robu zmogljivosti
Naval beguncev v Nemčijo je močno obremenil lokalne skupnosti, ki terjajo več sredstev za namestitev beguncev od vlade, ki je obljubila bolj širokosrčno politiko do prišlekov, ki iščejo zatočišče. Predvsem na Bavarskem se soočajo z velikim pritiskom beguncev. V München je samo od sobote prišlo okoli 20.000 beguncev, večinoma iz Sirije. Samo v nedeljo jih je prišlo iz sosednje Avstrije okoli 13.000 in bavarske oblasti jih zdaj pošiljajo naprej v druge kraje v Nemčiji. "Prihajamo na rob naših zmogljivosti," je opozorila tiskovna predstavnica deželne vlade Simone Hilgers.
Bo Avstrija zaprla meje?
Avstrijski kancler Werner Faymann je povedal, da so zaradi "izredne situacije, v kateri so morali odreagirati hitro in humano" sicer odprli meje, a je treba zdaj vzpostaviti normalno stanje, zato bodo ponovno uvedli izredne nadzore na svoji meji z Madžarsko, ni pa povedal, kdaj bodo to storili.
Trenutno avstrijska policija na meji z Madžarsko uvaja strožji nadzor nad morebitnimi tihotapci ljudi, nadzora pa še ni. "Nadzora na meji ne bo. To bi bilo v nasprotju s schengenskim sporazumom," je povedal Helmut Marban, bo pa "aktiviran in vidnejši nadzor nad potencialnimi tihotapci".
Francija in Nemčija bosta sprejeli dodatnih 55.000 beguncev
Potem, ko so notranji ministri držav članic julija dosegli dogovor o razporeditvi približno 40.000 prosilcev za azil iz Italije in Grčije po drugih državah unije, naj bi Juncker v sredo predstavil nov načrt na tem področju, ki je že pricurljal v javnost. V skladu z njim naj bi iz Italije, Grčije in Madžarske premestili kar 120.000 beguncev.
Tako naj bi Francija in Nemčija v naslednjih dveh letih sprejeli dodatnih 55.000 beguncev.
Francoski predsednik Francois Hollande je danes dejal, da bi Francija v naslednjih dveh letih lahko sprejela 24.000 beguncev v okviru načrta EU o prerazporeditvi beguncev.
"Od začetka leta je Sredozemsko morje prečkalo 350.000 ljudi. To je tragična in resna kriza. A lahko jo ukrotimo in bomo jo," je na svoji polletni novinarski konferenci dejal Hollande.
Povedal je, da Evropska komisija pripravlja predlog prerazporeditve 120.000 beguncev iz najbolj obremenjenih članic, Grčije, Italije in Madžarske, po katerem bi jih Francija prevzela 24.000. "To bomo storili," je dejal.
"Vprašanje beguncev in razseljenih je v prvi vrsti problem, ki zadeva predvsem južne države. Zadeva Afriko, Bližnji vzhod, pa tudi druge celine, vključno z Azijo," je dejal Hollande.
Komisija naj bi predlog z obveznimi kvotami obelodanila v sredo. Glede na napovedi, ki so pricurljale v javnost, naj bi Nemčija sprejela 31.400 beguncev, Španija bi jih prevzela 14.900, Slovenija pa 631.
Francoski predsednik je še opozoril, da EU tvega razpad schengenskega sistema, če ne bo dosegla delujočega sistema delitve bremena beguncev med članice. "Če ne bo enotne politike, ta mehanizem ne bo deloval in se bo sesul, prišlo bo do še večjega pritoka in nedvomno do konca Schengna in do vrnitve k nacionalnim mejam," je dejal.
Po njegovem mnenju bi moral biti sistem prerazporeditve beguncev in migrantov "zavezujoč in trajen". Da pa bi tak sistem deloval, bi morali vzpostaviti centre, v katerih bi prosilce za azil registrirali in preučili njihove prošnje. Potrebovali pa bi tudi večje sodelovanje z državami izvora, je dejal Hollande.
