Ministri so podprli konkretne korake, ki jih v tej smeri do konca leta načrtuje dansko predsedstvo unije, vendar pa so po navedbah diplomatskih virov mnogi izmed njih opozorili tudi, da petnajsterico za dosego cilja čaka še veliko dela in da je na zastavljeni poti precej ovir.
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je pred zasedanjem opozoril, da bi bil "Irski ne" pogodbi iz Nice na jesenskem referendumu "resen problem".
Posebne pozornosti bo deležna priprava prvega vrhunskega zasedanja v drugi polovici leta, ki bo 24. in 25. oktobra v Bruslju. Na njem bo na podlagi poročila Evropske komisije o napredku kandidatk EU določila na članstvo pripravljene kandidatke ter se skušala dogovoriti o lastnem izhodišču za sklepni, finančni del pogajanj.
Evropski ministri pritiskajo na Slovaško
Slovaška potrebuje vlado, ki bo zagotovila izvedbo vseh potrebnih reform in bo državo popeljala v evro-atlantske povezave, je sporočilo, ki so ga ministri poslali tej kandidatki za članstvo, ki je tik pred parlamentarnimi volitvami. Vprašanja slovaških volitev so se v Helsingoerju dotaknili zato, ker se utegne na njih zelo dobro odrezati kontroverzni nekdanji premier Vladimir Mečiar, ki je v preteklosti državo že popeljal v osamo. Evropska unija se ne želi vmešavati v notranjepolitične razmere na Slovaškem, toda dejstvo je, da si Slovaško želi videti med svojimi novimi članicami, kar pa bo lahko postala le ob spoštovanju vseh meril za članstvo, med katerimi so tudi politični kriteriji, je ob robu zasedanja poudaril vodja danske diplomacije Per Stig Moeller.
Podobno neposreden je bil tudi evropski komisar Verheugen, ki je poudaril pomen slovaških parlamentarnih volitev 20. in 21. septembra letos. Trenutne politične razmere na Slovaškem pa so komisarja navdale z optimizmom: "Politična atmosfera se spreminja in obstaja dobra možnost, da bodo demokratične stranke, ki podpirajo nadaljevanje sedanjih usmeritev države, na volitvah dobile večino in oblikovale vlado," je dejal komisar.
Zadnje javnomnenjske raziskave so pokazale, da je Mečiar izgubil vodilno mesto; potem, ko je njegovo stranko pred tedni zapustil eden ključnih politikov in oblikoval svojo stranko, je podpora njegovemu Gibanju za demokratično Slovaško (HZDS) upadla in na lestivici ga je prehitela stranka SMER, ki jo vodi levosredinski politik Robert Fico.
Demokratične reforme v Turčiji je potrebno uresničiti
Demokratične reforme, ki jih je pred dobrim mesecem dni sprejela Turčija, so zelo spodbudne in pomenijo premik v pravo smer, toda treba jih je tudi uresničiti, zato bo EU končno oceno o njih lahko podala šele kasneje, so v kontekstu širitvene razprave o tej najstarejši prosilki za članstvo menili zunanji ministri petnajsterice.
Demokratične reforme, kot so odprava smrtne kazni in priznanje večjih pravic kurdski manjšini, so zelo spodbudne in so korak bližje k Evropi, je menil predsedujoči na zasedanju, danski zunanji minister Per Stig Moeller. Vendar državo čakajo še volitve, ki bodo 3. novembra, je spomnil. Evropski komisar za širitev Verheugen pa je bil prepričan, da bo EU, ki reforme zelo ceni in jih vidi kot trud za izpolnitev meril za članstvo, Turčiji v letošnjem poročilu o napredku postala pozitiven signal.
EU bo sicer Turčijo podpirala kot vse druge kandidatke za članstvo in ji pomagala pri pripravah, je dejal. Različnih namigov o preračunljivem ravnanju EU s Turčijo - med stranema je več odprtih vprašanj, povezanih z oblikovanje evropske obrambe in usodo Cipra - pa komisar ni želel komentirati.
Ministri se bodo ukvarjali še z Bližnjim vzhodom in ICC
Prav tako bodo ministri govorili o razmerah na Bližnjem Vzhodu in na predlog gostitelja, vodje danske diplomacije Pera Stiga Moellerja, skušali oblikovati načrt, kako jih urediti. Živahna bo tudi prva ministrska razprava o predlogu ZDA za sklenitev dvostranskih sporazumov o neizročanju ameriških državljanov Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC), ki ga Washington ne priznava. Skupnega unijinega stališča glede predloga ministri še ne bodo oblikovali, kljub temu pa naj bi se vendarle dogovorili za splošno usmeritev EU o vprašanju. Na tej podlagi bodo pravni strokovnjaki nadaljevali pripravo skupnega stališča, ki naj bi ga EU dokončno potrdila na rednem zasedanju vodij diplomacij konec septembra.
Neformalno se bodo ukvarjali tudi s posledicami poplav
Posebne ministrske pozornosti bo na Danskem deležna še ena največjih naravnih katastrof, ki je v zadnjih letih prizadela Evropo, in sicer so to stoletne poplave v njenem srednjem in vzhodnem delu. Podprli naj bi predloge o namenski preusmeritvi neporabljenih sredstev iz unijinih strukturnih skladov in vnaprejšnje črpanje subvencij v kmetijstvu za dve najbolj prizadeti članici, Nemčijo in Avstrijo, ter okrepljeno predpristopno pomoč za najhuje prizadeti kandidatki Češko in Slovaško.
Komisija predlaga tudi oblikovanje posebnega unijinega sklada za pomoč pri naravnih, tehnoloških in okoljskih katastrofah, iz katerega naj bi bilo tako za članice kot kandidatke na voljo od pol do milijarde evrov sredstev. Dokončno bo morala EU ukrepe potrditi na formalnem ministrskem zasedanju, zato ni izključena niti možnost sklica skorajšnjega izrednega srečanja zunanjih ministrov.
