Nikjer se, torej, fašizma ne občuti bolj kot v centru balkanskega igrišča, ki se še uradno imenuje – Bosna in Hercegovina. Toda tam, kjer je fašizem vseprisoten, je človeškost še bolj opazna.
Ko so letalo zamenjali z avtobusom, je bil med 'Ognjenimi' samo en Car – Duje Ćaleta. Potem pa je prišel "kralj" in vse zafural. Tako srebrno medaljo kot Lukovo zlato žogo, kot tistih 500 tisoč z razlogom ponosnih Hrvatov, ki so – malo v transu, malo iz nevednosti – po verzu "Herceg-Bosno srce ponosno" skupaj z najboljšim igralcem na planetu skandirali "hočemo še". Nato je Marko "kraljevič" Thompson skušal zapeti še eno pesem, toda ni bilo matrice. Resnično, za Markove pesmi je matrica vedno ista – fašistična. In ni pomembno, kaj in kdo poje. Pomembna sta besedilo in roka v zraku.
Ker je Marku spodletela druga pesem, je Luka Modrić, v stilu kapetana, zapel drugo. "Zovi, samo zovi, svi će sokolovi*" je prepevala zbrana množica, medtem ko je Ivan Rakitić delal selfije za Instagram.
Namesto sokolov je pristal le orel. Mladen Krstajić, srbski selektor, po rodu Bosanec, je všečkal Rakitićevo fotografijo s Thompsonom. In je spet, v fašističnih medijih z druge strani terena, tiste beograjske, postal "kurbin sin". Seveda ni bil "kurbin sin", ko je pred dvajsetimi dnevi tehnologijo VAR primerjal s haaškim sodiščem, ki je, glej ga zlomka, obsojalo samo Srbe. Ta isti VAR so nato, s perspektive "Strele in Nevihte", obsodili Hrvati. Balkanci ne sprejemajo teh novih tehnologij. Namesto VAR jim je nekako sprejemljivejša tehnologija, ki je v angleškem jeziku bolj znana kot WAR**.
Tehnologija WAR** je zadnje dni največkrat omenjena v bosansko-hercegovskem mestecu Široki Brijeg. Z ene strani ulice so vzklikali "za dom", tisti na drugi strani pa so bili "spremni"***, tip med obema pa je bil najbolj "spreman". V neznani smeri je izstrelil iz zolje – kakšno uro, preden je v Zagrebu začel, kot v Čavoglavah****, "streljati Thompson".
Pa dobro zdaj, bodo rekli Hrvati in Srbi, ti s centra terena tarnajo iz ljubosumja, ker BiH ni igrala na prvenstvu. In nekaj resnice je v tem. Medtem ko je ves normalni svet gledal in proslavljal svetovni pokal, so Bošnjaki v Vijećnici proslavljali obletnico Erdoganove zmage nad Gülenom. Bolj jim je pri srcu to, da je Erdogan premagal pučiste, kot da so "susjedi" in "komšije" igrali na svetovnem prvenstvu. A Hrvaška ni samo Marko Perković Thompson. In ni vsa Srbija isto kot Informer in Vojislav Šešelj.
Ko so pred nekaj desetletji vprašali legendarnega boksarja Marijana Beneša, kaj je po narodnosti, je on – parafraziram – rekel: šampion. Hrvaška je vicešampion. To je nedvomno. Marko Perković Thompson je fašist. Kar je tudi – nedvomno.
*(Kliči, samo kliči, vsi sokoli bodo ...) – verz iz hrvaške pesmi "Oj, Hrvatska, mati"
**vojna
***pripravljeni (ustaški pozdrav: Za dom spremni)
****rojstni kraj Thompsona
Kliknite tukaj, če želite prebrati besedilo v izvirnem jeziku.
KOMENTARJI (108)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.