Dosmrtni kazni za genocid v Srebrenici

Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je bivšima vojaškima častnikoma, bosanskima Srboma Vujadinu Popoviću in Ljubiši Beari, izreklo dosmrtni zaporni kazni zaradi sodelovanja pri pokolu več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995. Danes 53-letnega podpolkovnika Popovića, ki je bil leta 1995 načelnik za varnost Drinskega korpusa, in 70-letnega polkovnika Bearo, ki je bil takrat načelnik za varnost v glavnem štabu vojske Republike srbske, je sodišče spoznalo za kriva genocida.

Poleg Popovića in Beare so bili genocida in preganjanja Bošnjakov v Srebrenici obtoženi še bivša vojaška častnika Drago Nikolić in Vinko Pandurević ter policijski častnik Ljubomir Borovčanin. General Radivoje Miletić in Milan Gvero pa sta bila obtožena zločinov proti človečnosti ter kršitev vojnega prava in pravil vojskovanja. Nikolića je sodišče spoznalo za krivega pomoči in podpore pri genocidu ter ga obsodilo na 35 let zapora. Sodišče je sicer menilo, da ni imel genocidne namere, vendar pa je bistveno prispeval k izvajanju genocida. Borovčanin je dobil 17 let zapora, ker je pomagal in nudil podporo pri umorih, iztrebljanju in pregonu.

Generala Miletića, ki je bil leta 1995 pomočnik poveljnika vojske Republike srbske Ratka Mladića, je doletela 19-letna, generala Pandurevića pa 13-letna zaporna kazen. Oba je sodišče spoznalo za kriva pomoči in podpore pri umorih, pregonu in prisilnem preseljevanju prebivalstva. Najnižjo kazen, pet let zapora, je sodišče izreklo generalu Gveru, in sicer zaradi pregona Bošnjakov iz enklav Srebrenica in Žepa. Čas, preživet v priporu, se jim bo vštel v kazen.

Za nekatere kazen premila, drugi zadovoljni

Številni družinski člani žrtev Srebrenice so razočarani nad obsodbami. Po mnenju predsednice Združenja 'Matere Srebrenice' Hatidže Mehmedović so odgovorni za genocid ''nagrajeni z milimi kaznimi. To je sramota. Nagradili so jih za genocid, ki so ga storili Beara in drugi. Zaporno kazen bodo odsedeli, lahko jim jo bodo tudi skrajšali, tako da bodo spet v krogu družine. Svojci žrtev pa smo obsojeni na trpljenje in svojih ljubih nikoli ne bomo več videli. Nekatere matere ne bodo nikoli doživele pogreba sinov, saj ne bodo našli njihovih posmrtnih ostankov. Izgubila sem sinova in moža. Njihov pogreb bo 11. julija, enega sina bom spravila k večnemu počitku brez vseh delov telesa.'' Podobno so obsodbo doživeli številni drugi prebivalci Srebrenice. Počutijo se nemočne, haaške razsodbe jih jezijo in žalijo. Kazni za vojne zločince so po njihovem mnenju prenizke.

Vendar pa vsi tega mnenja ne delijo. Zumra Sehomerović, ki prav tako pripada organizaciji 'Matere Srebrenice', je z izrekom dveh dosmrtnih zapornih kazni zadovoljna. Izrazila je veselje, ker so sodniki znova potrdili, da se je v Srebrenici zgodil genocid. Kot je namreč opozorila, skušajo bosanski Srbi, tudi njihovi vodilni politiki, še vedno zmanjšati pomen poboja in vztrajajo, da ni šlo za genocid.

Kada Hotić iz združenja 'Gibanje mater enklav Srebrenica in Žepa' je obsodbe prav tako ocenila za pozitivne. Jasno je bilo, da za zločin ni odgovoren zgolj Radislav Krstić, ki je bil do današnjega dne edini obsojen, je poudarila. "Bilo bi veliko bolje, če bi poleg te dvojice danes izrekli tudi obsodbo Mladiću," je dodala. Tudi v Sarajevu so prvi odzivi pozitivni. Še posebej izpostavljajo velik pomen vnovične potrditve, da se je v Srebrenici zgodil genocid.

Medtem je vodja urada srbskega nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Dušan Ignjatović v Beogradu opozoril, da bo današnjim obsodbam, ki so prvostopenjske in torej niso pravnomočne, verjetno sledila pritožba. Po njegovem mnenju se sicer nikakor ne sme pozabiti, da se je v Srebrenici zgodil "grozljiv zločin ogromnih razsežnosti", različni poskusi relativiziranja, zanikanja ali celo opravičevanja tega zločina pa po njegovem le preprečujejo normalizacijo stanja v regiji.

Sodišče: Nedvoumni dokazi za genocid

V obrazložitvi obsodb je haaško sodišče sicer znova potrdilo, da je bil v Srebrenici storjen genocid nad Bošnjaki, za kar obstajajo "nedvoumni dokazi. Obseg in narava morilske operacije, z grozljivim številom umorov, sistematičen in organiziran način, na katerega je bila izvedena, neusmiljeno preganjanje žrtev in očiten namen – razviden iz dokazov – eliminirati vse bošnjaške moške, ki so bili ujeti ali so se predali, nedvoumno dokazujejo, da je to bil genocid."

V povezavi z zločini, storjenimi nad Bošnjaki v Srebrenici, je haaško sodišče poleg tega ugotovilo, da je bilo po padcu enklave načrtno ubitih najmanj 5336 identificiranih posameznikov. Kljub temu je sodišče mnenja, da je dejansko število žrtev višje in morda presega število 7800. Sojenje za pokol v Srebrenici je bilo doslej največji proces pred haaškim sodiščem. Začelo se je poleti 2006 in zaključilo tri leta pozneje, na procesu so predstavili več kot 5300 dokazov in zaslišali 315 prič, sodni senat pa je zasedal skupno 425 dni.

Haaško tožilstvo je zaradi zločinov v Srebrenici doslej obtožilo skupno 21 posameznikov, a pravnomočno obsojen je bil doslej le eden – general vojske Republike srbske Radislav Krstić, ki mu je prizivni sodni senat aprila 2004 izrekel 35-letno zaporno kazen zaradi pomoči in podpore pri genocidu. Sojenja nekdanjemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću, nekdanjemu vodji vojaške tajne službe bosanskih Srbov Zdravku Tolimirju ter nekdanjemu vodji srbske obveščevalne službe Jovici Stanišiću in njegovemu pomočniku Franku Simatoviću potekajo, medtem ko je Ratko Mladić še vedno na begu.

Najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni

V Srebrenico se je med vojno v BiH zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz celotne BiH, potem ko so Združeni narodi to večinsko bošnjaško mesto aprila 1993 razglasili za varovano območje, da bi ga obvarovali pred srbskim zavzetjem. Vojska bosanskih Srbov pod poveljstvom generalov Krstića in Mladića je kljub temu izvedla ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN. Začela se je 9. julija 1995, končala pa dva dni pozneje, 11. julija 1995, nakar je sledil najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni, ki ga je Meddržavno sodišče v Haagu označilo za genocid.