Delavci spregovorili o dogajanju na naftni ploščadi

Petdeset dni po eksploziji na naftni ploščadi Deepwater Horizon, ki je v Mehiškem zalivu povzročila okoljsko katastrofo, je CNN objavil ekskluzivni intervju z delavci, ki so bili 20. aprila v času nesreče na ploščadi in se jim je uspelo rešiti. Gre za verjetno najbolj natančen vpogled v dogajanje na naftni ploščadi doslej, so zapisali na spletni strani.

Vendar pa se upirati niso smeli, saj bi sicer dobili odpoved. To pri BP ni bilo nič nenavadnega, so povedali delavci, katerih opozorila glede varnosti so bila kar praviloma preslišana. Še več, tisti, ki so vztrajali pri svojih protestih, so velikokrat ostali brez dela.

Vprašanje varnosti je bilo po njihovih besedah vedno za vprašanjem hitrosti in denarja. Velikokrat so šli celo proti svojim lastnim varnostnim predpisom. Tudi načrta za primer nesreče najbrž sploh ni bilo, ker nihče ni pomislil, da bi se kaj takšnega lahko zgodilo, je povedal eden od zaposlenih.

Predstavnik BP Robert Wine konkretnih obtožb ni želel komentirati, dejal pa je, da družba čaka na izsledke preiskave. V vsakem primeru je bila za BP varnost vedno prioriteta, je še dejal Wine. Enako so zagotovili v družbi Transocean, ki je bila pristojna za delo na ploščadi Deepwater Horizon.

Nepravilnostim pa še kar ni videti konca. Tisto noč, ko je prišlo do eksplozije, naj bi bilo namreč v službi 18 zaposlenih, vendar nobenega inženirja, električarja, mehanika ali nadzornika aktivnosti pod vodo. Poleg tega naj bi samo nekaj dni pred nesrečo 20 delavcev, med njimi tudi sedem od enajstih, ki so umrli v eksploziji, delalo 24-urni turnus namesto 12-urnega. To pa ni zanemarljiv podatek, če upoštevamo dejstvo, da je notranji nadzor v družbi BP pokazal na možnost, da je bila za nesrečo kriva tudi malomarnost.

In prav zaradi malomarnosti so delavci vložili tožbo proti družbam BP, Transocean in drugim, ki so delali na ploščadi. “Videli smo nepojmljivo malomarnost, in to je kriminalno dejanje,” je dejal odvetnik delavcev Steve Gordon. “Poldrugi kilometer pod gladino morja je mesto zločina.”

Vodilni mehanik na ploščadi Doug Brown, ki je v Južni Koreji spremljal nastajanje ploščadi, je dejal, da so družbo leta opozarjali, medtem ko je ta zmanjševala število zaposlenih. Vedno so odgovarjali, da bodo preverili, kako je s tem. Tudi vrtina je povzročala vrsto težav. “Bilo je, kot da noče, da tu vrtamo. Zdelo se je, kot da se vtikamo v mater naravo,” je dejal eden od delavcev.

Velikorat naj bi se tudi dogajalo, da je zemeljski plin v alarmantnih količinah bruhal z morskega dna. “Videl sem veliko tega, in največ plina, kar sem ga v 11-letni karieri videl izhajati iz vrtine, je bilo 1500 enot. Tega ja bilo medtem 3000,” je dejal Brown.

20. aprila ob 21.56 po lokalnem času so se vse napake in nepravilnosti nakopičile in izbruhnile v obliki treh eksplozij. Delavci opisujejo, da je bilo kot v filmu Titanik: stvari so padale s polic, stene so se zrušile in ljudje so panično bežali. Enajstim delavcem od 126 se ni uspelo rešiti. Ostali pripovedujejo svoje zgodbe. “Kar naprej imamo nočne more. Nato pa se zbudiš in ugotoviš, da je vse res. Za nas se nikoli ne konča,” je za CNN povedal Brown.