Medtem so inšpektorji ZN danes v Iraku nadaljevali delo. Obiskali so tovarno iraškega ministrstva za vojaško proizvodnjo v okolici Bagdada, so poročale priče. To je bil že drugi obisk inšpektorjev v tej tovarni, potem ko se je število zaposlenih v tovarni od zadnjega obiska z okoli ducata povzpelo na 200. Inšpektorji so obiskali še tri druge kraje, med njimi tovarno zdravil v kraju Mosul, 400 kilometrov severno od Bagdada.
ZDA skušajo moč iraškega voditelja oslabiti tudi s pomočjo radijskih programov, ki so vsebinsko uperjeni proti Sadamu Huseinu. Preko oddajnikov na letalih, ki so preletavala območje prepovedi poletov na jugu Iraka, so prvič po koncu zalivske vojne leta 1991 oddajali sporočila, v katerih so poudarili, da Sadam Husein "uživa kot kralj", medtem ko ljudstvo trpi v revščini. Tovrsten propagandne akcije naj bi poslej oddajali vsako noč.
Medtem je italijansko obrambno ministrstvo sporočilo, da bi Italija v primeru vojne proti Iraku ZDA dovolila uporabo svojega zračnega prostora in vojaških oporišč. Italijanski premier Silvio Berlusconi je sicer eden najbolj vnetih zagovornikov ameriške politike do Iraka.
Renato Martino, predsednik papeškega sveta za pravičnost in mir, pa je dejal, da je Vatikan proti vsakršni "preventivni vojni", češ da je to "agresivna vojna, ki ne spada med pravične vojne". Nekdanji predstavnik Vatikana pri ZN Martino je to izrekel ob predstavitvi papeževega sporočila ob svetovnem dnevu miru. S tem se je odzval na ameriško tezo o "preventivni" operaciji proti Iraku.
Na opozicijskem kongresu vendarle sprejeli dokument o Iraku po režimu Sadama Huseina
Iraška opozicija, ki je ob podpori ZDA od sobote sodelovala na konferenci v Londonu, je minulo noč sprejela politično deklaracijo, v kateri je pozvala k preoblikovanju Iraka po padcu režima Sadama Huseina v federalno demokratično državo brez orožja za množično uničevanje.
Deklaracija predvideva oblikovanje demokratične, pluralistične in zvezne države, ki bo odpravila posledice več desetletne represivne in teroristične prakse režima Sadama Huseina, vključno s preganjanjem šiitskih muslimanov in etničnim čiščenjem kurdskega prebivalstva. Konference se je udeležilo kakih 350 delegatov 50 opozicijskih skupin.
Kot je povedal eden voditeljev Iraškega nacionalnega kongresa Ahmed Šalabi, se bo odbor sestal 15. januarja prihodnje leto v Kurdistanu. Kot je povedal Šalabi, bodo člani koordinacijskega odbora oblikovali tudi posamezne pododbore in njihove vodje, ki bodo odgovorni za posamezna področja, kot so gospodarstvo ali obramba. Zatrdil je še, da sam ni kandidat za predsednika odbora.
V zvezi z morebitnimi prihodnjimi pogodbami glede nafte pa je Šalabi zatrdi, da se bodo pogajali z vsemi državami, predvsem pa z ZDA, Francijo, Veliko Britanijo in Kitajsko. Kot je pojasnil Aziz al-Hakim, brat ajatole Mohameda Bakerja Hakima, ki vodi vrhovno skupščino Islamske revolucije v Iraku (Asrii), pa naftnih pogodb ne bodo sklenili z državami, ki so podpirale diktaturo Sadama Huseina.
