S podaljšanjem programa pomoči Grčiji ne bo nič

Finančni ministri območja evra so na telekonferenci zavrnili večino zadnjih grških predlogov. Tako državi niso odobrili niti prošnje po kratkotrajnem podaljšanju obstoječega programa pomoči niti prošnje po prestrukturiranju dolga. Prošnja za pomoč iz mehanizma ESM bo medtem obravnavana "po normalnem postopku", je tvitnil finski minister Alex Stubb.

Slovaški finančni minister Peter Kažimir je prav tako prek Twitterja sporočil, da je za podaljšanje obstoječega evrskega programa pomoči iz začasnega mehanizma za stabilnost evra EFSF preprosto prepozno, saj do polnoči, ko se program izteče, ni več časa za potrditev v nacionalnih parlamentih, kjer je ta korak potreben.

"Zadnji možni rok za odločitev o podaljšanju programa je bil konec minulega tedna. Program se izteče opolnoči," je zapisal Kažimir.

Grški premier Aleksis Cipras je namreč v pismu posojilodajalcem zaprosil tudi za kratkoročno podaljšanje obstoječega programa, v katerem je ostalo še 1,8 milijarde evrov in 10,9 milijarde evrov neporabljenih sredstev za dokapitalizacijo bank. S tem bi si lahko zagotovili neke vrste premostitveno financiranje do dogovora o novi pomoči iz stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM).

Stubb je medtem prek Twitterja sporočil, da ni možno niti prestrukturiranje dolga do EFSF, ki bi vsebovalo tudi delni odpis dolga do tega mehanizma, za katerim stojijo evrske države.

Glede grške prošnje za dveletni program pomoči iz evropskega mehanizma stabilnosti (ESM) v višini 29 milijard evrov pa je Stubb zapisal, da se takšne prošnje vedno obravnava po normalnih postopkih. To v prenesenem smislu najverjetneje pomeni, da dogovora glede tega kmalu ne more biti.

Iz EFSF pa so zvečer sporočili, da sredstva iz obstoječega progama pomoči, ki bi se moral izteči že konec 2014, a ga je območje evra po dogovoru z Grčijo dvakrat podaljšala, od polnoči ne bodo več na voljo.

EFSF je od začetka programa februarja 2012 Grčiji izplačal za 141,8 milijarde evrov posojil, za katere jamčijo članice območja evra. Od tega je 48,2 milijarde evrov odpadlo za dokapitalizacijo in nadzorovano reševanje grških bank. Od te vsote 10,9 milijarde evrov ni bilo porabljenih, kar pomeni, da skupna višina posojil EFSF znaša 130,9 milijarde evrov. EFSF je tako največji grški upnik, na katerega odpade okoli 40 odstotkov grškega javnega dolga.

Grčija mora do polnoči plačati tudi junijske obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v višini okoli 1,6 milijarde evrov, a so v Atenah že večkrat zatrdili, da tega ne bo bodo storili. Takojšnjih učinkov tega neplačila sicer ne bo, saj so postopki v IMF v primeru neporavnanih obveznosti razmeroma dolgotrajni. A prva dama sklada Christine Lagarde je že napovedala, da Grčija dostopa do novih sredstev IMF do poplačila obveznosti ne bo imela.

A podpredsednik grške vlade Janis Dragasakis je tik pred iztekom roka za grško televizijo ERT povedal, da so IMF prosili, naj rok za poplačilo obveznosti zamakne do novembra.

Je pa popoldne prišla neuradna informacija, da evroskupina in institucije posojilodajalcev v sredo pričakujejo nove predloge Aten, tako da je šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem že sklical novo telekonferenco evrskih finančnih ministrov.

Grčija naj bi evroskupini jutri poslala poslala nov predlog, jutri pa bo tudi potekal nov sestanek.

Merklova je bila takoj proti

Nemška kanclerka Angela Merkel je že kmalu po objavi pisma dejala, da Nemčija grške prošnje o tretjem rešilnem paketu ni pripravljena obravnavati pred nedeljskim referendumom. Na tem bodo Grki odločali o pogojih, ki jih v zameno za svež denar zahtevajo mednarodni posojilodajalci.

Kdo so lastniki grškega dolga?

Cipras grozi z odstopom

Cipras je volivce sicer sinoči pozval, naj na nedeljskem referendumu zavrnejo zahteve posojilodajalcev. Cipras pravi, da bo jasen glas proti nadaljevanju varčevanja Grčiji pomagal, da si bo v pogajanjih z mednarodnimi posojilodajalci izborila boljše pogoje, sicer bodo potrebni novi rezi, je dejal.

Danes se sicer izteče paket finančne pomoči Grčiji, pa tudi rok, do katerega bi morala država IMF vrniti 1,6 milijarde evrov posojila. Da se plačilo ne bo zgodilo, je medtem že jasno.

Voditelji držav z evrom so medtem Grčijo že posvarili, da bi zavrnitev zahtev posojilodajalcev pomenila resen korak v smer, da Grčija zapusti evroobmočje. Cipras pred domačo javnostjo tako še naprej vztraja, da ne gre za referendum o obstoju v evroobmočju – tega večina Grkov namreč ne želi zapustiti – medtem pa je tudi predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker precej jasno povedal, da gre prav za to. Mnogi zato menijo, da Cipras zavaja lastno javnost.

Banke v Grčiji medtem ostajajo zaprte, na bankomatih je težava z dvigovanjem denarja, čeprav lahko Grki na dan dvignejo le do 60 evrov. Tako naj bi bilo vse do ponedeljka. Omejitve za turiste ne veljajo, a turisti iz države poročajo, da v lokalih in hotelih od njih želijo le še gotovino, ne plačilnih kartic.

Napetost v državi pred nedeljskim referendumom vztrajno narašča, več 10.000 ljudi se je včeraj zbralo pred grškim parlamentom, da bi izkazali podporo vladnim zahtevam, ki torej med drugim zahtevajo referendumsko zavrnitev pogojev posojilodajalcev, zagovorniki obstoja v evroobmočju pa se bodo na protestih zbrali danes.

Cipras je v sinočnjem intervjuju še namignil, da bo odstopil, če Grki na referendumu večinsko izrečejo podporo predlogu kreditodajalcev.

Oglasil se je tudi grški finančni minister Janis Varufakis. Ta pravi, da bo Grčija sprožila tožbo proti ustanovam EU, je bi državo želeli izločiti iz evroobmočja in "zadušiti njen bančni sistem".

"Grška vlada bo uporabila vsa pravna sredstva," je dejal. "Evropska pogodba ne govori o izločitvi iz evroobmočja in mi je ne bi sprejeli. Naše članstvo ne more biti predmet pogajanj."

'Hočejo nas onemogočiti'

Ciprasovi podporniki medtem še vztrajajo, da želi EU z lekcijo Grčiji, uničiti stranke, ki po Evropi nastajajo po zgledu Sirize, v zadnjem obdobju pa uživajo precejšnjo podporo.