Chirac je za časnik New York Times znova potrdil nasprotovanje kakršnikoli enostranski akciji ZDA, ter se zavzel, da bi Varnostni svet ZN sprejel resolucijo z določitvijo časovnega ultimata Bagdadu za brezpogojno vrnitev v Irak inšpektorjev ZN za razorožitev. V primeru, da vrnitev inšpektorjev ne bi bila mogoča, pa bi bila potrebna nova resolucija VS, v kateri bi določili, ali bo prišlo do posredovanja ali ne.
Mednarodni inštitut o iraški oborožitvi
Irak bi lahko v nekaj mesecih izdelal atomsko bombo, če bi mu iz tujine uspelo dobiti ustrezen material, kot je uran ali plutonij, je posvaril John Chipman, direktor Mednarodnega inštituta za strateške študije (IISS), neodvisnega raziskovalnega centra za strateške zadeve in oborožitev. Kot še ugotavlja mednarodni inštitut v Londonu, imajo iraški znanstveniki potrebno znanje, da razvijejo program za izdelavo kemičnega in biološkega orožje. Irak ima še nekaj balističnih raket vrste al husein z dometom 650 kilometrov, ki bi jih lahko uporabil za napad na države v regiji, kot so Savdska Arabija, Kuvajt, Izrael, Turčija, Jordanija in Iran. Iraški voditelj Sadam Husein ima tudi precej biološkega in kemičnega orožja še iz časa pred letom 1991, torej pred Zalivsko vojno, je še povedal direktor inštituta IISS.
Po ocenah IISS je Iraku verjetno uspelo, da je nekaj teh raket kot tudi zaloge kemičnega in biološkega orožja skril pred mednarodnimi inšpektorji za nadzor orožja. Inšpektorji so decembra 1998 zapustili Irak in od takrat niso dobili dovoljenja za vstop v državo.
Izrael ZDA nudi oporišča
V pričakovanju vse bolj verjetnega ameriškega napada na Irak se je Izrael odločno postavil na stran ZDA in jim dovolil uporabo svojih vojaških oporišč. Kot piše izraelski časnik Maariv, sklicujoč se na neimenovanega visokega ameriškega predstavnika, naj bi v izraelska oporišča že v prihodnjih dneh prispele prve pošiljke velikih količin orožja in vojaške opreme. Izrael bo ZDA nudil logistično podporo in obveščevalne podatke, v morebitnem napadu pa ne bo neposredno sodeloval.
Avstralci verjamejo, da Irak gradi jedrsko orožje
Avstralski premier John Howard pa je ocenil, da podatki obveščevalnih služb jasno kažejo na to, da želi Irak zgraditi jedrsko orožje. Ob tem je ZN pozval k večji vlogi v akcijah proti Iraku.
Novozelandska premierka Helen Clark je nasprotno menila, da ni prepričljivih dokazov, ki bi kazali na upravičenost vojaške akcije proti Iraku. Zavzela se je za to, da bi tovrstno morebitno odločitev sprejela mednarodna skupnost.
O Iraku tudi vojaški odbor zveze NATO
Vojaški odbor zveze NATO je v nemški prestolnici začel dvodnevno zasedanje, na katerem naj bi med drugim razpravljali o stališču Severnoatlantskega zavezništva do vprašanja Iraka. Vojaški odbor NATO je najvišje vojaško telo zavezništva, ki ga sestavljajo predstavniki oboroženih sil vseh 19 držav članic zavezništva.
Naloga odbora je, da pomaga in svetuje civilnemu delu zveze NATO, predvsem Severnoatlantskemu svetu, pri vseh vojaških vprašanjih. Trenutno mu predseduje Nemec Harald Kujat.
Predsedujoči EU za močan pritisk na Irak
Predsedujoči Evropski uniji, danski premier Anders Fogh Rasmussen, se zavzema, naj mednarodna skupnost nadaljuje močan pritisk na iraškega voditelja Sadama Huseina in režim v Bagdadu, pri tem pa izpostavil stališče Danske in EU, da morajo biti vsakršne morebitne akcije v zvezi s to državo v skladu z mednarodnim pravom. "Sadam Husein predstavlja resno grožnjo za celotno regijo in mednarodno skupnost. Ob možnosti, da bi 'nor diktator' uporabil orožje množičnega uničenja, mednarodna skupnost ne more ostati neprizadeta," je še dejal predsedujoči EU. Rasmussen bo v imenu EU 12. septembra govoril pred Generalno skupščino ZN.
Mnenja o napadu na Irak še vedno deljena
Po besedah kanadskega podpredsednika Johna Manleya Kanada ne bo sodelovala v napadu na Irak. V pogovoru za kanadsko televizijo CTV je Manley pojasnil, da se Kanada ne želi vmešavati, ker ni dovolj dokazov za povezavo med režimom iraškega voditelja Sadama Huseina in teroristično mrežo Al Kaida. Ob tem je ponovil stališče kanadskega premiera Jeana Chretiena, da so za napad potrebni jasni dokazi o tem, da Irak razvija orožje za množično uničevanje.
Kot je medtem povedal generalni sekretar japonske vlade Jasuo Fukuda, bi morala mednarodna skupnost povečati pritisk na Irak, vse dokler ta ne privoli v vrnitev inšpektorjev in prekine razvoj orožja za množično uničevanje. Fukuda sicer ni želel natančneje pojasniti stališča do napada, poznavalci pa napovedujejo, da bo Japonska v primeru napada podprla ZDA. Japonski premier Džuničiro Koizumi je sicer na poti v Boston, ki bo prva postaja njegove petdnevne turneje po ZDA. Koizumi se bo v četrtek predvidoma srečal z ameriškim predsednikom.
Podobno je menila tudi španska zunanja ministrica Ana Palacio, ki je pozvala ZDA, naj dajo diplomaciji več časa. Ni pa izključila možnosti vojaške operacije v primeru, da se inšpektorji ZN ne bodo smeli vrniti v Irak. "Španska vlada se zavzema za krepitev diplomatskega pritiska pred odločitvijo za napad na Irak," je povedala ministrica in priznala, da se vsi strinjajo, da bi bilo svetu bolje brez Sadama Huseina.
Vojaško operacijo za strmoglavljenje Sadama Huseina bo v skrajni sili podprla tudi Nizozemska. Med pogovorom za nizozemski časnik Parool je še dodal, da je vojaška operacija zadnji izhod, Irak pa bi po njegovih besedah moral sprejeti inšpektorje in tako preprečiti vojno. Napad na Irak sicer po podatkih javnomnenjskih raziskav podpirata tudi dve tretjini Nizozemcev, a le pod pogojem, da bodo vojaško operacijo odobrili Združeni narodi.
Malezija in Indonezija ne podpirata ameriških načrtov
Vodja malezijske islamske skrajne opozicije pa je pozval muslimanske države, naj strnejo sile in se zoperstavijo vsakim zahodnim poskusom napada na Irak. Kot možno taktiko je omenil naftni embargo proti ZDA. Predsednik Panmalezijske islamske stranke Abdul Hadi Avang je menil, da bi moralo 57 držav članic Islamske konference sprejeti konkretne ukrepe za preprečitev napada na Irak.
Malezija, ena glavnih zaveznic ZDA v protiterorističnem boju, nasprotuje enostranski akciji ZDA proti Iraku, saj meni, da bi s tem razbesnele muslimane in sprožile sovraštvo do Američanov. Malezijski premier Mahatir Mohamed je dejal, da "nekatere države pozivajo k vzvišenim načelom, obenem pa so zmožne enostransko napovedovati vojno drugim državam", ne da bi bile pri tem predmet omejitev mednarodnega prava. Pojasnil je še, da islamski terorizem ne bo izginil, če bo Zahod vztrajal pri maščevanju in zavračal spoznanje, da teroristov ni moč premagati z vojaškimi sredstvi.
Ameriški napad na Irak je obsodila tudi najštevilnejša muslimanska država na svetu. "Indonezijska vlada obsoja takšno ravnanje. Napad neke države na drugo državo ne more biti upravičen," je povedal indonezijski podpredsednik Hamza Haz.
Iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan pa je ZDA opozoril, da je vsako nasilje proti Iraku obsojeno na poraz. "ZDA so dan za dnem bolj osovražene med ljudmi po svetu zaradi svojega spletkarjenja in vmešavanja v zadeve" drugih držav, je še dejal Ramadan.
