Cheney je še dodal, da ZDA ne bodo izpostavljene milosti teroristov in terorističnih režimov. Opozoril je, da se čas za ukrepanje izteka, saj ni nikakršnega dvoma, da ima Irak kemično in biološko orožje, ki mu namerava dodati še jedrsko oborožitev. ZDA si želijo Irak, ki bi bil demokratično urejen in brez spreminjanja mjea države.
ZDA se bodo spustile v osvobodilno vojno in ne v zasedbeno vojno, saj obstaja nevarnost, da iraško orožje za množično uničevanje dobijo teroristične skupine, še poudarja Cheney.
Besede ameriškega podpredsednika potrjujejo domneve, da je administracija ameriškega predsednika sredi priprav na nasilno strmoglavljenje režima Sadama Huseina. Bush je namreč v začetku avgusta dobil pravno mnenje uradnega odvetnika Bele hiše Alberta Gonzalesa, po katerem mu pred napadom ne bo treba prositi za dovoljenje kongresa.
Z njim se ne strinja nekdanji republikanski senator in obrambni sekretar William Cohen, ki pravi, da bi Bush moral dobiti dovoljenje kongresa. Cohen še meni, da bi se Bush lahko znašel v težkem položaju, če vojna proti Iraku ne bi uspela.
Tudi nekateri drugi republikanski člani kongresa so izrazili nasprotovanje nameri Busheve administracije, da napad izvede brez široke podpore kongresa.
Bush: Odnosi s Savdsko Arabijo so trdni
Kot je sporočila savdska uradna tiskovna agencija SPA, je ameriški predsednik George Bush v telefonskem pogovoru s savdskim prestolonaslednikom, princem Abdulahom, poudaril trdnost odnosov med ZDA in Savdsko Arabijo. Bush je pohvalil zgodovinske in trdne odnose med državama in ocenil, da so informacije v medijih o napetostih med državama le neodgovorne izjave, ki ne odražajo pravega stanja, in so le osebna stališča njihovih avtorjev. Te informacije po Bushevih besedah ne morejo vplivati na prijateljske odnose in sodelovanje med državama. Zadnji mesec so se v medijih pojavile informacije o krizi v odnosih med zaveznicama, predvsem glede vojne proti terorizmu in Iraka.
Bush bo sicer danes na svojem ranču v Teksasu sprejel savdskega veleposlanika v ZDA, princa Bandarja bin Sultana, s katerim naj bi govorila predvsem o nafti in bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Do nenavadnega uradnega srečanja med Bushem in savdskim veleposlanikom prihaja nekaj tednov pred morebitno odločitvijo članic Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) o povečanju proizvodnje nafte, potem ko so se v zadnjih mesecih njene cene zvišale zaradi ugibanj o ameriškem napadu na Iraku. Ameriški predsednik in savdski veleposlanik bosta govorila tudi o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu. Savdska podpora palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu je še povečala napetosti v savdsko-ameriških odnosih, ki so se pojavile po objavi podatkov, da je bilo 15 od 19 teroristov, ki so sodelovali v terorističnih napadih na ZDA, Savdijcev. Od takrat so si predstavniki obeh držav prizadevali za zmanjšanje napetosti.
Belgija zahteva dokaze pred napadom
Belgijski zunanji minister Louis Michel je dejal, da Belgija nasprotuje napadu na Irak, dokler ZDA ne zagotovijo dokazov, da Irak poseduje orožje za množično uničevanje. "Dokler Američani ne dokažejo prisotnost kemičnega orožja ali nevarnosti jedrskega orožja v Iraku, ne bomo podprli napada, ne glede na to, kar Bush ali Blair hočeta," je za belgijski dnevnik Het Laatste
Nieuws dejal Michel. Poudaril je tudi, da se Belgija zavzema, da bi Iraku čimprej omilili sankcije.
Michel je bil obenem kritičen do britanskega premiera Tonya Blaira, ki preveč "ubogljivo" sledi politiki Bele hiše.
S tem se Belgija pridružuje Nemčiji, ki odreka podporo ameriškemu napadu na Irak, ne glede na to, ali Irak spusti inšpektorje za razoroževanje nazaj v državo, ali ne. Francija pa pred napadom zahteva potrditev varnostnega sveta OZN.
Kitajska nasprotuje uporabi sile proti Iraku
Peking nasprotuje uporabi sile s strani ZDA nad Irakom, a obenem poziva Bagdad k spoštovanju resolucij Združenih narodov, je na srečanju z iraškim zunanjim ministrom Nadžijem Sabrijem v Pekingu dejal njegov kitajski kolega Tang Jiaxuan. "Vprašanje Iraka bi se moralo rešiti v okviru ZN z diplomatskimi in političnimi sredstvi," je dejal Tang in pojasnil, da uporaba nasilja kot tudi grožnje z uporabo nasilja ne morejo rešiti problema, temveč ravno nasprotno povzročajo dodatne napetosti in težave.
Kitajski zunanji minister Tang, ki se je v ponedeljek srečal z namestnikom ameriškega državnega sekretarja Richardom Armitageom, je obenem pozval Irak k spoštovanju resolucij ZN, sodelovanju s svetovno organizacijo in izboljšanju odnosov s sosednjimi državami. Iraški zunanji minister Sabri, ki je v ponedeljek prispel na tridnevni obisk na Kitajsko, je ob tem izrazil zadovoljstvo s "pravičnim stališčem Kitajske" in upanje, da bo Kitajska igrala "pomembno vlogo pri čimprejšnji razrešitvi problema".
Arabske države napada na Irak ne odobravajo
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je opozarja, da bi ameriški napad na Irak povzročil kaos in izgubo številnih človeških življenj na Bližnjem vzhodu. Mubarak je opozoril, da v regiji že brez zadnjih ameriških groženj ljudje vsakodnevno izgubljajo življenja, napadu na Irak pa Egipt odločno nasprotuje.
Katar, arabska zalivska država, kjer imajo ZDA veliko vojaško oporišče Al-Odaydia, se je na ameriško namero odzvala s kritiko. Kot je med obiskom v Iraku dejal katarski zunanji minister Šejk Hamad bin Jasem al-Tani, bi bilo potrebno ameriško-iraški spor rešiti po diplomatski poti, Bagdad bi moral pripustiti inšpektorje OZN za razoroževanje, podobno kot Savdska Arabija in Bahrein pa Katar ne bo dovolil uporabe svojega ozemlja med morebitno kampanjo roti Iraku.
Ramadan: Vrnitev inšpektorjev ne bo preprečila napada
Iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan je izjavil, da vrnitev inšpektorjev ZN za nadzor orožja v Irak ne bo preprečila ameriškega napada na njegovo državo. Ob tem je inšpektorje obtožil, da so odgovorni za ameriške napade na Irak po letu 1991. Ramadan je znova zatrdil, da Irak nima orožja za množično uničevanje in dodal, da je administracija ameriškega predsednika Georgea Busha odločena strmoglaviti iraški režim ne glede na vrnitev inšpektorjev.
Ramadan je v pogovoru za časnik al-Rafidain glavnega inšpektorja ZN Hansa Blixa označil za vohuna in ga obtožil, da po navodilih Washingtona noče določiti datuma nadaljevanja pogovorov med ZN in Irakom. Blix vodi Komisijo ZN za nadzor, preverjanje in inšpekcijo (UNMOVIC), ki je leta 1999 nadomestila Posebno komisijo ZN za razorožitev Iraka (UNSCOM). Njeni člani so se iz Iraka umaknili dan pred ameriško-britanskimi letalskimi napadi decembra 1998.
Ramadan je v pogovoru izrazil tudi upanje, da bo Irak čimprej podpisal gospodarski sporazum z Rusijo, vreden 40 milijard ameriških dolarjev. Iraško veleposlaništvo v Moskvi je sredi avgusta sporočilo, da se Rusija in Irak pripravljata na podpis tega sporazuma, novico pa je potrdilo tudi rusko zunanje ministrstvo, vendar zanikalo informacije o njegovi vrednosti. Po objavi te novice so ZDA, ki poskušajo osamiti režimi Sadam Huseina, Rusijo pozvale, naj spoštuje sankcije ZN proti Iraku.
Angleška in ameriška letala vse odločneje ščitijo "no-fly" območja v Iraku
Na severnem delu območja prepovedi leta v Iraku pa so ameriška in angleška letala napadala iraško radarsko postojanko. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana, iraška stran pa trdi – podobno kot v ponedeljek – da so letala napadla civilne cilje. V soboto pa so koalicijska letala v napadu na jug Iraka ubila najmanj 8 ljudi. V zadnjem tednu se je zvrstilo že šest letalskih napadov, v letošnjem letu pa 31.
