Predsedniške volitve v Venezueli, kjer skoraj 16 milijonov volilnih upravičencev izbira vodjo države za mandat od februarja 2007 do začetka leta 2013, zaznamuje množična udeležba.
Neenotni opoziciji je letos prvič doslej uspelo združiti moči in izbrati skupnega kandidata za predsednika, Rosalesu pa je v samo nekaj mesecih uspelo, česar ostali politiki niso zmogli v več letih: postaviti kredibilen izziv Chavezu. Kljub temu pa zadnje javnomnenjske raziskave Chavezu, ki ga najbolj podpirajo revnejši sloji prebivalstva, napovedujejo med 50 in 60 odstotki glasov, Rosalesu pa okoli 30 odstotkov.
Za varnost ob volitvah skrbi več kot 125.000 vojakov, proces pa nadzirajo tudi opazovalci več mednarodnih organizacij.
... zmaga Chavez
Po javnomnenjskih raziskavah je to najverjetnejši scenarij. Chavez, ki je podržavil naftno industrijo in v času vladavine zasegel zemljo veleposestnikov, svoje politike ne bo opustil, menijo poznavalci. Napovedujejo, da bo svojo prepoznavnost še naprej gradil na 'protiimperializmu' in nasprotovanju Združenim državam, k čemur si bo še naprej prizadeval pritegniti kar največ držav.
Chavez namerava 24 koalicijskih strank preoblikovati v eno samo stranko, kar med nasprotniki zbuja strah, da želi zgraditi državo po vzoru Kube. Načrtoval naj bi tudi referendum, na katerem naj bi ukinili omejitev predsedniških mandatov. Obtožbe, da želi izbrisati opozicijo, je zanikal.
... zmaga Rosales
Rosales, ki je združil opozicijske vrste, bi imel velike težave pri vladanju. Vojsko in največjo državno naftno podjetje PDVSA, ki je temelj gospodarstva, namreč nadzorujejo Chavezovi ljudje. Podobno je v parlamentu, kjer so vsi poslanci naklonjeni sedanjemu predsedniku. V primeru zmage namerava zato Rosales takoj razpisati parlamentarne volitve.
Pripadniki venezuelskega srednjega razreda, med katerimi ima kandidat opozicije največ podpore, se bojijo tudi izbruha nasilja. Če bi zmagal Rosales, menijo, bi se lahko razočarani prebivalci revnejših okrožij, med katerimi so številni oboroženi, podali na ulice.
Lahko volitve sprožijo nemire?
Prebivalci so v dneh pred volitvami v strahu pred nemiri delali zaloge hrane in vode. Napetosti so namreč na višku, kar so dokazovala tudi glasna zborovanja pripadnikov obeh političnih kampov. Chavez je Rosalesa celo obtožil, da v primeru poraza načrtuje državni udar.
Oblasti so vsem zasebnim televizijskim hišam, ki bi pozivale k uporu ali volivcem namigovale, kako naj se odločijo, zagrozile z blokado programa.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.