Pomemben korak za Češko

Spodnji dom češkega parlamenta je danes ratificiral Lizbonsko pogodbo. Za je glasovalo 125 poslancev 200-članskega parlamenta oziroma pet več od potrebne ustavne večine. Proti pogodbi je glasovalo 61 poslancev, glasovanja pa se jih je udeležilo 197. Za potrditev je bila potrebna tripetinska večina vseh poslancev. 

Postopek ratifikacije dokumenta v predsedujoči državi EU sicer s tem še ni zaključen. Celoten proces ratifikacije nove evropske pogodbe, ki naj bi zagotovila bolj učinkovito delovanje 27-članske povezave, bo namreč na Češkem trajal še več mesecev. O dokumentu se mora izreči še senat – predvidoma bo to aprila –, postopek pa bo zaključen, ko bo ratifikacijo podpisal še predsednik države Vaclav Klaus.

Evroskeptični Klaus je znan kot oster nasprotnik Lizbonske pogodbe in je že napovedal, da dokumenta ne bo podpisal, dokler ne bo postopka ratifikacije končala tudi Irska. Ta naj bi – po tem, ko je lani junija dokument zavrnila – predvidoma jeseni ponovila referendum.

Češki parlament je bil zadnji v EU, ki je glasoval o Lizbonski pogodbi. Vsi ostali, razen irskega, ki zaradi referenduma dokumenta sploh ni obravnaval, so jo namreč že potrdili. Postopka ratifikacije sicer še nista popolnoma zaključena na Poljskem in v Nemčiji. V prvi čakajo na podpis predsednika, v drugi pa na mnenje ustavnega sodišča.

Pozitivni odzivi

Ratifikacijo je že pozdravil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "To je pomemben signal zavezanosti češkega parlamenta Evropi v času, ko češko predsedstvo predano in sposobno vodi Evropsko unijo," je dejal in izrazil upanje, da bo pogodbo v luči čim prejšnje zaključitve postopka kmalu ratificiral tudi senat.

Tudi podpredsednik češke vlade Alexandr Vondra je pozdravil izid glasovanja in ga označil za "pomemben korak", ki je bil po njegovih besedah dosežen "skozi temeljito demokratično razpravo".

Kaj prinaša Lizbonska pogodba?

Lizbonska pogodba krepi moč evropskega parlamenta. Evropski svet bi dobil predsednika z dveinpolletnim mandatom. Imenovali naj bi tudi nekakšnega evropskega zunanjega ministra – visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko. Evropskih komisarjev bi bilo manj. Milijon državljanov iz več držav članic bi lahko z državljansko pobudo pozval Evropsko komisijo, naj pripravi nove predloge, države pa bi lahko prvič formalno končale članstvo v EU. Več o Lizbonski pogodbi ... 

Lizbonska pogodba je naslednica ustavne pogodbe, ki so jo leta 2005 na referendumih zavrnili Francozi in Nizozemci ter s tem Unijo pahnili v globoko krizo. Zaradi nevarnosti ljudskega glasovanja so se vse članice, razen Irske, ki jo k referendumu zavezuje ustava, odločile, da nov dokument EU ratificirajo po parlamentarni poti.