Češka vlada odstopila

Češka vlada pod vodstvom Mireka Topolaneka, ki ji je parlament v Pragi v torek izglasoval nezaupnico, je češkemu predsedniku Vaclavu Klausu danes uradno sporočila svoj odstop. Kot vlada v odstopu bo sicer ostala na položaju vse do oblikovanja nove vlade, poročajo tuje tiskovne agencije.

Evropa v skrbeh

Ker Češka trenutno predseduje Evropski uniji, Evropa z zaskrbljenostjo opazuje razvoj dogodkov v Pragi. Ustava namreč ne določa roka, do kdaj mora češki predsednik podeliti mandat za sestavo nove vlade.

Klaus je po sprejetju odstopa vlade povedal, da si zaradi gospodarske krize in predsedovanja EU želi hitro rešitev, kar je tudi odločilen dejavnik. Kot je dejal, noče, da bi češko predsedovanje do konca izpeljala vlada v odstopu.

Bo padec vlade vplival na češko predsedstvo?

Izglasovanje nezaupnice Topolanekovi vladi je sprožilo dvome, ali bo lahko Češka kljub temu izpeljala svojo nalogo predsedujoče EU. Evropska komisija je v torek izrazila prepričanje, da bo Češka še naprej učinkovito predsedovala Uniji. Tudi Topolanek je v sredo v Evropskem parlamentu prepričeval evropske partnerje, da padec njegove vlade ne bo vplival na češko predsedstvo EU.

Ogrožena ratifikacija Lizbonske pogodbe

EU skrbi predvsem, da bi znani evroskeptik Klaus imenoval Evropi nenaklonjenega predsednika vlade, ki ne bi podpiral ratifikacije Lizbonske pogodbe.

Podpredsednik češke vlade Alexandr Vondra je v sredo v Evropskem parlamentu priznal, da ratifikacija Lizbonske pogodbe po izglasovani nezaupnici vladi "vsekakor ne bo lažja", glede češkega predsedstva pa zaradi nezaupnice ne vidi nobenega vzroka za zaskrbljenost. Tudi predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering, ki je sicer menil, da padec vlade ne bi smel vplivati na češko predsedstvo EU, je dejal, da bo zaradi nezaupnice ratifikacija pogodbe na Češkem težja. "Za Evropo bi bila tragedija, če bi Lizbonska pogodba propadla v deželi, ki je pripadala Varšavskemu paktu," je še poudaril.

Vladi očitali korupcijo in izsiljevanja

Glasovanje o nezaupnici vladi so zahtevali socialdemokrati pod vodstvom Jirija Paroubeka, ki je Topolanekovi ekipi očitala, da se na oblasti ohranja zgolj "po zaslugi korupcije in izsiljevanj". Neposreden povod za tokratno glasovanje o nezaupnici je bila sicer afera o domnevnem posredovanju premiera oz. njegovega predstavnika, da češka javna televizija ne bi prikazala reportaže, ki kompromitira enega od "prestopniških" poslancev Petra Wolfa. Wolfovo družinsko podjetje naj bi bilo krivo zlorabe državnega denarja.

Po navedbah tujih medijev gre za tretji primer v novejši zgodovini EU, da je padla vlada predsedujoče Uniji. Leta 1993 se je to namreč zgodilo na Danskem, leta 1996 pa v Italiji.