Cameron: Davek na finančne transakcije je norost

Prav je, da finančni sektor prispeva svoj delež pri reševanju dolžniške krize, pravi Cameron. A dodaja, da Velika Britanija počne prav to z obdavčevanjem bank in plačilom dajatev na delnice. "In to so možnosti, ki jih lahko uvedejo tudi druge države," opominja.

"Poglejte originalne analize Evropske komisije same. Te so pokazale, da bi davek na finančne transakcije bruto domači proizvod EU lahko znižal za 200 milijard evrov, stal bi nas lahko skoraj 500.000 delovnih mest in speljal do 90 odstotkov trgovanja na določenih trgih stran od EU," je poudaril Cameron.

Francija, Nemčija in druge evropske države bi z načrti za davek na finančne transakcije lahko nadaljevale brez Velike Britanije. A Cameron je svojo kritiko razširil tudi na širše upravljanje zadolženega evrskega območja.

"Trenutno smo pri tem, da območje z evrom nima vseh teh lastnosti – dejansko nima nobene od njih," je razglasil Cameron. Ob tem je naštel še vrsto ukrepov, ki bi jih sam sprejel, če bi se moral spopadati z dolžniško krizo – nadzorovan odpis dolgov Grčiji, dokapitalizacija bank in vzpostavitev požarnega zidu za zavarovanje držav. "To bi povzročilo očitno razliko v razpoloženju in obetih," je poudaril.

Cameron ni upošteval Sarkozyjevega nasveta

Številni so besede Camerona razumeli kot nasprotovanje previdnemu načinu reševanja krize, ki ga zagovarja Merklova. Prav tako britanski premier ne upošteva nasveta francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki naj bi Camerona decembra po poročanju medijev okrcal, naj dokler Velika Britanija ni članica evrskega območja, o zadevah v povezavi z evrom molči.

Sicer je britanski premier danes menil tudi, da bi se morala EU namesto na pogajanja o liberalizaciji svetovne trgovine v okviru kroga pogajanj iz Dohe osredotočiti na dvostranske pogovore z ZDA, afriškimi in drugimi zainteresiranimi državami. Predlagal je "koalicijo pripravljenih" – držav, ki so predane dosegu ambicioznega prostotrgovinskega dogovora in bi preboj lahko dosegle same.

Medtem ko so se razprave v Davosu na otvoritveni dan v veliki meri osredotočile na kritiko zahodnega kapitalizma, so se danes debate sicer bolj vrtele okoli izzivov, s katerimi se srečujejo posamezne regije. Tako so udeleženci izmenjevali mnenja o vlogi islama v arabskem svetu, o bližnjevzhodnem mirovnem procesu ter novi generaciji afriških voditeljev.