'Svoje nacionalne interese sta postavili pred življenja Sircev'

Varnostni svet Združenih narodov je danes glasoval o podaljšanju opazovalne misije ZN v Siriji. Resolucijo je podprlo 11 članic, Rusija in Kitajska sta bili proti, vzdržali pa sta se dve članici. Glasovanje je bilo sprva predvideno za sredo, a so ga na predlog posebnega odposlanca ZN in Arabske lige za Sirijo Kofija Anana preložili na danes.

Resolucija, ki so jo pripravile Velika Britanija, Francija, ZDA, Nemčija in Portugalska, bi med drugim podaljšala mandat neoboroženi opazovalni misiji ZN v Siriji. Poleg tega je predvidevala nevojaške sankcije proti režimu sirskega predsednika Bašarja al Asada, če ta v desetih dneh ne preneha z uporabo težkega orožja proti civilistom, in sicer po sedmem poglavju ustanovne listine ZN. Rusija in Kitajska sta v omembi sedmega poglavja videli nevarnost tujega vojaškega posredovanja v Siriji.

Ostri odzivi na veto

Rusko-kitajski veto je pri zahodnih državah izzval ostre in precej nediplomatske odzive.

Britanski veleposlanik pri ZN Mark Lyall Grant je argumente obeh držav označil kot "iracionalne" in ju obtožil, da "sta postavili svoje nacionalne interese pred življenja Sircev". Velika Britanija je po zavrnitvi resolucije že predlagala novo resolucijo, v skladu s katero se mandat Unsmis podaljša za 30 dni. Pakistan in Južnoafriška republika, nestalni članici VS ZN, naj bi podobno predlagala 30-dnevno tehnično podaljšanje misije. Glasovanje bo v kratkem.

Francoski veleposlanik Gerard Araud je zatrdil, da so predlagatelji resolucije storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da zagotovijo enotnost in skupen pristop v VS ZN. Kot je dejal, "sta se Rusija in Kitajska postavili na napačno stran zgodovine, ki jima bo sodila".

Veleposlanica ZDA Susan Rice je zagotovila, da zgolj zaradi omembe sedmega poglavja v resoluciji ne bi uvedli vojaških sankcij – "kljub paranoičnim in neiskrenim trditvam nekaterih". "Krivda za nadaljevanje nasilja leži pri režimu in državah, ki se nočejo pridružiti mednarodni skupnosti," je dejala.

Kitajski veleposlanik pri ZN Li Baodong pa je propadlo resolucijo označil kot pristransko. Poudaril je, da Kitajska nima nacionalnega interesa v Siriji in si je prizadevala za soglasje v VS ZN, ki pa ga onemogočila aroganca predlagateljev resolucije. "Nekaj držav si želi vpletanja v notranje zadeve drugih držav in povzročajo spore povsem brez razmisleka o posledicah. Naj razmislijo o svojih dejanjih in stopijo nazaj na pravo pot," je še menil.

Tudi ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin je predlagatelje resolucije obtožil, da podžigajo teroristične skupine v Siriji, s tem ko so predlagali resolucijo, čeprav so vedeli, da ne bo sprejeta. Izjave veleposlanikov zahodnih držav je označil za nesprejemljive ter dodal, da jim ne gre za Sirce, ampak za lastne geopolitične načrte. Povedal je še, da Rusija svojega predloga resolucije VS ZN o Siriji ne bo dala na glasovanje, podpira pa predlog za tehnično podaljšanje opazovalne misije v Siriji, ki sta ga vložila Južnoafriška republika in Pakistan. Tudi Kitajska ta predlog podpira.

Kofi Anan je dejal, da je razočaran nad pomanjkanjem enotnosti znotraj VS ZN. "Razočaran sem, da VS ZN v tem kritičnem trenutku ni zmogel enotnosti ter sprejeti odločitve o odločni in skupni akciji, h kateri sem pozval in upal," je dejal po glasovanju.

Mood zapustil Sirijo, prišel Gay

Vodja opazovalne misije Združenih narodov Robert Mood je tako že zapustil Sirijo, saj se je končal njegov mandat. Ob tem je opozoril, da država ni na poti k miru. "Težko mi je reči, vendar smo v Siriji še daleč od miru. Stopnjevanje nasilja v Damasku v zadnjih nekaj dnevih je dokaz za to," je poudaril v sporočilu za javnost. "Vse strani pozivam, naj prenehajo z nasiljem in napadi v vseh oblikah ter se posvetijo naporom za miroljubno rešitev konflikta," je še zapisal Norvežan.

Združeni narodi so zdaj v Sirijo poslali svojega visokega vojaškega svetovalca, senegalskega generala Babacara Gaya, ki bo prevzel vodenje tamkajšnje opazovalne misije ZN. V nekaj dneh mu bo sledil še vodja mirovnih operacij ZN Herve Ladsous. Če bo podaljšanje misije za 30 dni izglasovano, bosta tam ostala toliko časa.

90-dnevni mandat opazovalne misije ZN v Siriji (Unsmis) se bo iztekel v petek, ZN pa bodo morali umakniti svojih 300 opazovalcev iz države. Neoboroženi opazovalci ZN so v Sirijo prišli z nalogo nadziranja izvajanja dogovora o prekinitvi ognja v skladu z Ananovim načrtom, ki sta ga sprti strani v Siriji sklenili 12. aprila.

Spopadi se nadaljujejo

Medtem pa so režimski vojaki danes prvič doslej s tanki vdrli v enega od predelov sirske prestolnice, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Vojska je ob pomoči številnih tankov vdrla v okrožje Kabun na zahodu Damaska, sicer prizorišče krvavega nasilja v zadnjih dneh, je povedal predstavnik observatorija s sedežem v Londonu. Zato se je še okrepil strah, da v tem okrožju grozi takojšen pokol.

Pred tem je neimenovani varnostni vir povedal, da vojska krepi svoje operacije v prestolnici in da se bodo siloviti spopadi v naslednjih 48 urah stopnjevali. Vladne sile naj bi namreč želele Damask še pred petkovim začetkom muslimanskega svetega postnega meseca ramadan 'očistiti teroristov'.

K odločitvi vojske, da v Damasku uporabi vse razpoložljivo orožje in doseže zmago, je prispeval tudi samomorilski bombni napad na sedež sirske varnostne službe v Damasku, v katerem so bili v sredo ubiti trije visoki predstavniki režima predsednika al Asada. Državni pogreb za ubito trojico – obrambnega ministra Dauda Radžiho, njegovega namestnika in vplivnega al Asadovega svaka Asefa Šavkata ter pomočnika podpredsednika in vodjo krizne celice za zatrtje upora Hasana Turkmenija – bo v petek v Damasku. Nato bodo njihova trupla odpeljali v domače kraje, kjer jih bodo pokopali.

Ciper ponudil pomoč pri evakuaciji

Danes je bilo sicer po navedbah observatorija v Siriji ubitih najmanj 107 ljudi, na stotine prebivalcev Damaska pa je v strahu pred nasiljem zbežalo s svojih domov. Kot je v Ženevi sporočil visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR), je zaradi širjenja nasilja v Siriji število ljudi, ki so zapustili svoje domove, naraslo že na okoli milijon. Ti podatki slonijo na zadnjih ugotovitvah sirskega Rdečega polmeseca, ki mu UNHCR pomaga pri oskrbi beguncev, so pojasnili.

Ciprski zunanji minister Erato Kozaku-Markulis je izrazil pripravljenost svoje države, da po potrebi pomaga pri evakuaciji približno 200.000 državljanov EU in tretjih držav iz Sirije in drugih nemirnih območij v regiji. Ciper bi lahko uporabili kot postajo, kjer bi evakuirani ostali nekaj dni, dokler ne uredijo njihove poti naprej.

Ciper je leta 2006 pomagal pri evakuaciji desettisočev ljudi iz Libanona, ki so zbežali zaradi tedanje mesec dni trajajoče vojne med Izraelom in gibanjem Hezbolah. Leži namreč le dobrih sto kilometrov zahodno od Sirije in dobrih 200 kilometrov od Libanona.