Bush prepričuje svoje

Ameriški predsednik George Bush je v torek v Clevelandu zavrnil vse močnejše pozive ameriške javnosti in politikov v Washingtonu za začetek umika vojske iz Iraka. Senat je začel razpravo o proračunu Pentagona za leto 2008 s predlogi za različne oblike umika, sedanjo politiko do Iraka vztrajno podpira manj kot 30 odstotkov Američanov, vendar pa se Bush ne da in znova grozi z vetom na vsak zakon, ki bo določal datum umika, preden bodo svoje povedali vojaški poveljniki na terenu do 15. septembra.

Takrat mora kongresu o poteku strategije povečanja števila ameriških vojakov poročati poveljnik enot v Iraku general David Petraeus. Bush je zbranim Američanom razlagal, da Američani pričakujejo, da pridejo vojaki domov in povedo, kako potekajo vojaške operacije in tako tudi bo. Bush je moral spregovoriti o tej temi, saj vse več republikancev v senatu zapušča barko iraške strategije in razmišlja o podpori umiku, predvsem tisti, ki bodo morali naslednje leto pred volivce.

V torek se jim je povsem nepričakovano pridružil tudi dosedanji trden zagovornik predsednika Kit Bond iz Missourija, ki je kritiziral slabo povojno strategijo. Bond je dejal, da predsednik nosi glavno odgovornost, da se niso pripravili na vstajo v Iraku po koncu vojne. V senatu se pripravljajo na glasovanje o dveh glavnih predlogih. Predlog demokrata Carla Levina zahteva umik ameriških bojnih enot iz Iraka do aprila 2008. Glasovalo se bo tudi o predlogu Iraške študijske skupine, ki govori o umiku vseh bojnih brigad do marca 2008.

Zaenkrat še ni dovolj glasov, da bi demokrati presegli zagrožen predsednikov veto, vendar pa upajo, da bo v naslednjih dneh na njihovo stran stopilo več republikancev. Med njimi so za zdaj senatorka iz države Maine Olympia Snowe, ki se ji zdi, da se položaj ne izboljšuje, senator Gordon Smith iz Oregona in republikanska senatorka Elizabeth Dole iz Severne Karoline, ki je v torek pristopila k skupini približno desetih republikanskih kolegov, kot so Richard Lugar iz Indiane, John Warner iz Virginije, Pete Domenici iz Nove Mehike in George Voinovich iz Ohia, ki menijo, da bi morali leta 2008 vsaj začeti umik ameriške vojske iz Iraka.

Bush ima še dovolj podpore v senatorjih, kot je neodvisni Joe Lieberman iz Connecticuta, ki je dejal, da se v Iraku kar žanjejo uspehi, le v Washingtonu se politiki bojijo anket javnega mnenja. Proti umikanju enot je še naprej tudi predsedniški kandidat republikancev senator John McCain iz Arizone.

Senat o vojni v Iraku razpravlja prav danes, Bush pa skuša 'svoje' republikance prepričati v podporo trenutni iraški strategiji tudi z obiskom svetovalca za nacionalno varnost Stephena Hadleyja, ki naj bi pojasnil razloge za nadaljevanje ameriške misije v Iraku.