Wunnenberger meni, "da Evropska unija po prvem valu širitve ne bo takoj pripravljena na novega, pa tudi da zdaj ni idealen trenutek za hrvaško vložitev kandidature za članstvo," čeprav so hrvaški predstavniki že večkrat napovedali, da namerava Hrvaška to storiti najkasneje do pomladi prihodnjega leta. "Hrvaški svetujemo, naj bo previdna, saj unija še ni pripravljena na nov val širitve," je poudaril veleposlanik in dodal, da bi morala Hrvaška svojo kandidaturo za nekaj časa zamrzniti. Wunnenberger je zadevo navezal tudi na "primer Bobetko" ter tako poudaril, da ostaja korektno sodelovanje Zagreba s haaškim sodiščem še vedno pomemben pokazatelj spoštovanja evropskih standardov. Spomnil je tudi, da so se nekatere države članice EU zaradi pomanjkljive pripravljenosti hrvaških oblasti za sodelovanje s Haagom že odločile, da preložijo ratifikacijo sporazuma o stabilizaciji in pridružitvi med Hrvaško in unijo. Po njegovem mnenju je Hrvaška načelno sicer za sodelovanje, vendar zgolj zaradi pritiska mednarodne skupnosti: to pa pomeni, da še ni v celoti prevzela evropskih standardov.
Kot iz Zagreba za 24ur poroča naša dopisnica Tanja Borčič Bernard pa samo 32 prebivalcev Evropske unije podpira vstop Hrvaške v EU.
Vjesnik: Račanova vlada naj dokaže proevropsko usmeritev
Zagrebški Vjesnik pa v četrtkovem komentarju piše, da je Hrvaška sedaj pod podobnim pritiskom, kot je bila takrat, ko je še vladala Hrvatska demokratska zajednica (HDZ) na čelu s takratnim predsednikom Hrvaške Franjom Tuđmanom. Pod HDZ je Zagreb izgubil deset let za približevanje Evropski uniji, pod Račanom mu grozi, da bo izgubil še dve in pol, opozarja časnik. Čas je, poudarja časnik, da vlada jasno pokaže svojo proevropsko usmeritev ter dokaže, da zagovarjati nacionalne in nacionalistične cilje ni eno in isto.
Evropski parlament pozval Hrvaško k ureditvi mejnih vprašanj
Evropski parlament je v prvem poročilu o procesu stabilizacije in pridruževanja z državami Jugovzhodne Evrope hrvaško vlado med drugim pozval k ureditvi mejnih vprašanj s Slovenijo. Parlament je v dokumentu, potrjenem v sredo zvečer, pozdravil korake hrvaške vlade h konkretnemu izboljšanju odnosov s sosednjimi državami, pri tem pa vztrajal pri nujnosti oblikovanja za vse strani sprejemljive rešitve glede določitve meja s Slovenijo, Srbijo in Črno goro.
V dokumentu so poslanci pozvali tudi vse države k polnemu sodelovanju s haaškim sodiščem, posebej pa ta poziv naslovili na ZRJ in Hrvaško. Od njih so zahtevali, naj z ZDA ne sklenejo dvostranskih sporazumov, ki bi bili v nasprotju s statutom Mednarodnega kazenskega sodišča. Nujno je tudi učinkovito izvajanje politike vračanja beguncev, v okviru katere je treba zagotoviti primerno zaščito za manjšine in sprejeti pravni okvir za vračanje premoženja.
Đinđić: ZRJ bo pripravljena na EU leta 2010
Srbski premier Zoran Đinđić, ki se danes mudi na obisku v Bruslju, je dejal, da bo ZRJ kljub sedanjim ekonomskim težavam in politični krizi do leta 2010 pripravljena na članstvo v Evropski uniji. Dejal je tudi, da ZRJ gospodarske reforme izvaja uspešneje in hitreje kot nekatere njene sosede, tako da bo na poti do članstva lahko dohitela druge kandidatke, če bo seveda dobila priložnost. Pri tem je optimistično nakazal možnost, da bi ZRJ lahko dohitela celo Bolgarijo in Romunijo ter se za članstvo potegovala že v letu 2007.
Sicer pa je Đinđić, ki se je v četrtek udeležil poslovne konference v Bruslju ter ima med drugim na programu tudi srečanje z evropskim komisarjem za zunanje zadeve Chrisom Pattenom, nakazal tudi svoje nezadovoljstvo zaradi ponavljajočih se pritiskov Evropske unije na ZRJ zaradi pomanjkljivega sodelovanja s haaškim sodiščem ter izrazil upanje, da EU ne bo pogojevala poglobitve svojih odnosov z ZRJ z vztrajanjem pri vprašanju vojnih zločinov.
