V poskusu atentata na enega najbolj vplivnih šiitskih verskih vodij v Iraku, velikega ajatolo Mohameda Sajeda al-Hakima, so bili v Nadžafu, kakih 150 kilometrov južno od iraške prestolnice, ubiti trije stražarji, deset ljudi pa je bilo ranjenih. Bomba je eksplodirala kakih 800 južno od mošeje Imama Alija, ajatola pa je dobil le nekaj prask na vratu, med ranjenimi pa so tudi člani njegove družine.

Član sveta iraške prehodne vlade Abdel-Aziz al-Hakim je povedal, da je bomba eksplodirala za zidom ajatolove pisarne, ko se je vanjo vrnil po opoldanski molitvi. Za napad sumijo nekdanje člane strmoglavljenega režima iraškega predsednika Sadama Huseina, ki želijo zanetiti vojno med iraškimi suniti in šiiti.
V središču Bagdada pa so zaprli most čez Tigris, potem ko so na mostu našli nameščen eksploziv. Iraški Kurdi in Turkmeni v okolici mesta Kirkuk na severu Iraka pa si medsebojno pripisujejo odgovornost za spopade v katerih je bilo v zadnjih dneh ubitih okoli 10 ljudi.
V okolici Bagdada je v soboto umrl še en ameriški vojak, ki naj bi bil ustreljen po nesreči. Vzroki za nesrečo še niso znani, ameriška vojska je sporočila le, da vojak ni bil ustreljen s strani sovražnika. Od 1. maja letos, ko je Washington razglasil konec večjih operacij v Iraku, je v spopadih v tej državi umrlo 64 ameriških vojakov, v nesrečah pa 79.

Ameriška uprava v Iraku je za pomoč pri iskanju napadalcev diskretno začela rekrutirati nekdanje člane obveščevalnih služb nekdanjega iraškega režima, piše ameriški časnik Washington Post. Doslej ni znano uradno število vpletenih vohunov, iraški predstavniki pa pravijo, da bi jih lahko bilo kakih sto. Nova taktika kaže, da so Američani ugotovili, da njihova vojska sama ne bo mogla preprečiti napadov.
OZN počasi v starem ritmu
Od torkovega napada na sedež OZN v Bagdadu so iz iraškega glavnega mesta evakuirali kakih 160 od 300 sodelavcev. Sodelavci OZN, ki so ostali v Iraku, pa so v šotorih, postavljenih v bližini hotela Canal, kjer je bil doslej iraški sedež organizacije, znova začeli delati.
Po napadu, v katerem je umrlo 23 ljudi, med njimi tudi posebni odposlanec OZN v Iraku Sergio Vieira de Mello, se v Jordaniji zdravi še najmanj 15 huje ranjenih.V prihodnjih dneh pa načrtujejo preko Jordanije evakuirati še več sodelavcev.
Annan je za naslednika de Mella imenoval Portugalca Ramira Lopesa da Silvo, sedanjega koordinatorja za humanitarno pomoč v Iraku.
Španska zunanja ministrica Ana Palacio je za španski časnik ABC poudarila, da je Španija še naprej trdno zavezana obnovi Iraka. "Terorizem je terorizem tako v Alicanteju [turističnemu mestu na jugu Španije, kjer je baskovska ETA 22. julija izvedla napad z bombo, op. p.] kot v Bagdadu," je povedala.
Strokovnjaki napovedujejo nove napade na britanske enote v Iraku
Po smrti treh britanskih vojakov v sobotnem napadu v mestu Basra na jugu Iraka se britanski strokovnjaki za varnost bojijo novih napadov na britanske enote. "V Basri že dalj časa tli," za britanski časnik Observer pojasnjuje strokovnjak za varnost Charles Heyman. Po njegovem mnenju je sobotni napad pomenil "začetek upora proti okupacijskim silam v Basri in na jugu Iraka". Britanski minister, pristojen za britanske sile v Iraku, Adam Ingram, pa zatrjuje, da "velika večina" iraškega prebivalstva bolj kot kadarkoli prej podpira britanski cilj - v Iraku zagotoviti demokratično prihodnost.

Britanske enote na jugu Iraka so se v nasprotju z ameriškimi enotami v drugih delih države počutile relativno varno. Njihova na začetku "mehka strategija" se je v zadnjem času občutno zaostrila. V zadnjih tednih so bile britanske sile priča jeznim protestom prebivalcev, ki se pritožujejo zaradi vedno hujšega pomanjkanja goriva in vode ter slabe oskrbe z elektriko. Odkar je predsednik Bush 1. maja objavil konec obsežnih vojaških operacij v Iraku, je bilo tako v različnih incidentih v tej zalivski državi ubitih skupno deset britanskih vojakov. V sredo pa so zaradi svaril pred napadom evakuirali veleposlaništvo v Bagdadu.