Brez komentarja v Zagrebu

Z arbitražnim sporazumom sta se Slovenija in Hrvaška dogovorili za ustanovitev petčlanskega arbitražnega sodišča, ki bo dokončno razsodilo o meji med državama, njegova razsodba pa bo za državi zavezujoča. Sporazum v 11. členu tudi določa, da bo arbitražno sodišče z delom začelo po podpisu hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo, kar bi se lahko zgodilo še letos. Člen, kot piše v slovenski inačici sporazuma, namreč določa, da "vsi postopkovni roki, navedeni v sporazumu, začnejo teči z dnem podpisa hrvaške pristopne pogodbe z EU".

Hrvaška premierka Jadranka Kosor ne komentira odločitve ustavnega sodišča, da arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ni v nasprotju s slovensko ustavo. Prav tako se niso odzvali v uradu hrvaškega predsednika Iva Josipovića in tudi ne na hrvaškem zunanjem ministrstvu. Je pa hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković v Bruslju mnenje ustavnega sodišča pozdravil: "Zelo smo zadovoljni z odločitvijo. Odločitev ustavnega sodišča v Sloveniji je dobra novica za Hrvaško. Po našem mnenju odločitev odpira vrata za ratifikacijo sporazuma v slovenskem parlamentu." Spomnil je, da ga je sabor že ratificiral in poudaril, da bi želel v aprilu odprtje vseh preostalih treh poglavij v pogajanjih z Evropsko unijo, vključno s poglavjem o zunanji, varnostni in obrambni politiki, pri katerem ima zadržke Slovenija. "Hrvaška si s svoje strani prizadeva, kolikor je v njeni moči, da bi se to zgodilo, a države članice Unije morajo potrditi naše dosežke. Verjamem, da imajo dovolj dobrih argumentov, zato da bi se to lahko zgodilo aprila," je pojasnil.

Predstavnik španskega predsedstva EU Angel Lossada pa je dejal, da je njihov cilj, da Hrvaška vsa preostala tri poglavja odpre do konca njihovega predsedovanja, torej do konca junija, in da jih začasno zapre čim več. Hrvaška sicer računa na začasno zaprtje dveh. Evropski komisar za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefan Füle je v povezavi s poglavjem o zunanji politiki dejal, da trdno verjame, da je bila sobotna konferenca o Zahodnem Balkanu na Brdu, ki sta jo sicer skupaj pripravili Slovenija in Hrvaška, korak naprej k rešitvi za odprtje tega poglavja še pod španskim predsedstvom.

Žbogar previden

Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je bil sicer v ponedeljek v Bruslju previden glede tega, ali bo odprtje poglavja o zunanji, varnostni in obrambni politiki mogoče na naslednji pristopni konferenci Hrvaške in EU, načrtovani za 16. april. Pojasnil je, da je Slovenija pripravljena na začetek razprave o tem v delovni skupini v Bruslju, a da težko reče, ali je vse potrebne razprave in postopke mogoče izpeljati do tega datuma. Potem ko je Hrvaška februarja odprla poglavji ribištvo in okolje, pri katerih je imela prav tako zadržke Slovenija, ima odprtih že 30 od 33 poglavij, glede katerih se pogaja z EU, začasno zaprtih pa 17 poglavij. Vseh poglavij je sicer 35, vendar pri dveh – o institucijah in pri poglavju razno – pravnega reda EU ni treba prenesti v nacionalno zakonodajo. Ostanejo torej le še tri poglavja – o zunanji, varnostni in obrambni politiki ter o konkurenci in pravosodju. Za vsa tri na hrvaški strani računajo, da bodo odprta v prvi polovici leta. Glede poglavja o zunanji politiki je Hrvaška že večkrat povedala, da ne vidi nobenega razloga, da ne bi bilo odprto in da na to računa v luči vse boljših odnosov med državama.

Hrvaški mediji o referendumu in morebitni aprilski ratifikaciji

Vsi vodilnih hrvaški mediji pa so med udarnimi novicami poročali, da je po odločitvi slovenskega ustavnega sodišča odprta pot za ratifikacijo sporazuma o arbitraži v slovenskem parlamentu. Slovensko ustavno sodišče je o ustavnosti sporazuma odločilo prejšnji četrtek, na svoji spletni strani spominja Jutarnji list. Dodaja, da bodo pred nadaljevanjem postopka ratifikacije v slovenskem parlamentu po vsem sodeč slovenski državljani povedali svoje mnenje na posvetovalnem referendumu. Če ne bo referenduma, bo ratifikacija sporazuma, ki sta ga Kosorjeva in slovenski premier Borut Pahor podpisala novembra lani v Stockholmu, predvidoma aprila na seji slovenskega parlamenta, medtem poroča Hrvaški radio.

'Končno!'

In kako se je na odločitev ustavnega sodišča odzval znan hrvaški politični komentator? "Končno," je bila tako prva beseda Davorja Gjenera. Kot je poudaril, je pomembno čim prej skleniti proces ratifikacije arbitražnega sporazuma v Sloveniji, da bi se potem lahko začele priprave na arbitražni postopek.

Gjenero je še izpostavil, da je po vrhunskem srečanju na Brdu pri Kranju prejšnji teden mnenje slovenskega ustavnega sodišča naznanilo določen premik v dvostranskih odnosih med Hrvaško in Slovenijo, ker je vlada slovenskega premiera Boruta Pahorja ugotovila, da je bila njena politika na začetku mandata napačna.

"Pristop sodelovanja držav Zahodnega Balkana na podlagi izkušenj Višegrajske skupine, kot je bilo na Brdu pri Kranju, ustvarja predpostavke, da omenjena zvrst napak ne bo več mogoča," je sklenil Gjenero.