Arabska televizija Al-Jazeera iz Katarja je objavila, da je odgovornost za napad prevzela palestinska skrajna organizacija Islamski džihad. Po poročanju policije je bila v avtu bomba srednje velikosti, ki pa je vsebovala tudi krogle za avtomatske puške. Do eksplozije je prišlo na parkirišču blizu nakupovalnega središča v času, ko Izraelci nakupujejo za židovski praznik "succot". To je prvi bombni napad od razglasitve izraelsko-palestinskega premirja 18. septembra. Po včerajšnjih spopadih, v katerih so izraelski vojaki ubili tri Palestince, ti pa so z minometi napadli izraelske postojanke, tako od mirnega konca tedna ni ostalo kaj dosti.
Izraelski ministrski kabinet za varnost, ki ga vodi premier Ariel Sharon, je namreč v soboto odločil, da omogoči palestinskemu voditelju Arafatu še dodatnih 48 ur, da med palestinskimi militantnimi frakcijami doseže spoštovanje premirja, za katerega sta se minuli teden dogovorila izraelski zunanji minister Šimon Peres in palestinski voditelj Jaser Arafat.
Izrael je obtožil palestinske oblasti, da ne spoštujejo dogovora, saj še niso aretirali deset militantnih Palestincev, ki so jih imenovali Izraelci. Palestinski predstavniki zanikajo, da bi se o tem vprašanju dogovorili in poudarjajo, da se Izrael ne drži dogovora, da bo odpravil zapore palestinskih območij. Izraelski ministrski kabinet se je včeraj odločil, da bo postopoma začel odpravljati zapore Zahodnega brega in Gaze. Palestinci trdijo, da se je le malo spremenilo, kontrolno točko v mestu Rafah pa so včeraj odprli le za nekaj ur.
Poveljnik vojaškega območja na jugu Izraela, kamor sodi tudi Gaza, general Doron Almog, se je danes v Erezu o varnostnih vprašanjih pogovarjal z visokimi palestinskimi varnostnimi predstavniki iz Gaze, je sporočila izraelska vojska. Pogovori sodijo v okvir vrste srečanj, namen katerih je nadzor izvajanja sporazuma o prekinitvi ognja, ki so ga Izrael in Palestinci sklenili po srečanju izraelskega zunanjega ministra Šimona Peresa in palestinskega voditelja Jaserja Arafata 26. septembra. Tiskovni predstavnik izraelskega premiera Ariela Šarona je tako poudaril, da besede niso dovolj in da so pomembni rezultati na terenu, ki pa kažejo, da premirje ni spoštovano.
Izraelski Arabci danes načrtujejo pohode v spomin na 13 Arabcev, ki jih je ubila izraelska policija lani med demonstracijami v podporo palestinske vstaje. Policija je tedaj streljala na neoborožene demonstrante, ker so ti metali kamenje. Morebitno odgovornost za zlorabo sile raziskuje preiskovalna komisija. Voditelji izraelskih Arabcev zatrjujejo, da se naj nasilne demonstracije letos ne bi ponovile.
Izraelski zunanji minister Šimon Peres je pred naraščajočo kritiko z izraelske strani stopil v bran Jaserju Arafatu, saj bi bile po njegovem posledice, če bi Arafat izgubil svoj položaj, za Izrael še hujše. Po Peresovem mnenju je Arafat edini palestinski politik, ki sprejema obstoj Jordanije in Izraela, vsi ostali so bolj skrajni. Če bi Arafata kdo ubil, ali ga zamenjal, bi se Izrael soočal Hamasom, Islamskim džihadom in Hezbolahom, ki si vsi želijo enotno islamsko državo od Iraka do Sredozemskega morja.
Belgijsko predsedstvo Evropske unije je ostro obsodilo najnovejši izbruh nasilja na Bližnjem vzhodu ter pozvalo palestinske in izraelske oblasti, naj "z največjo mero samoobvladanja in tesnim sodelovanjem čimprej znova zagotovijo umiritev razmer".
Prav tako v Bruslju pa je javni tožilec zavrnil dokazovanje Izraela, da v Belgiji ne morejo soditi Arielu Šaronu, ter dodal, da bodo preiskavo o Šaronovih vojnih zločinih nadaljevali. V sredo naj bi namreč začeli z zaslišanji v zvezi s Šaronovo vpletenostjo v pokol palestinskih beguncev v taboriščih Sabra in Šatila leta 1982 v Libanonu. Sojenje je poslabšalo odnose med državama, zato Šaron pred dvema mesecema tudi ni obiskal Belgije.
Tožbo je vložila skupina 23 Libanoncev in Palestincev, ki po belgijskem zakonu iz leta 1993 lahko tožijo tujega državljana zaradi kršitev človekovih pravic tudi na tujem ozemlju. Pred Šaronom so na enaki osnovi sodili že iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu in predsedniku Slonokoščene obale Laurentu Gbagbu. V Belgiji že razmišljajo, da bi zakon spremenili.
