To so poglavja o kmetijstvu, regionalni politiki in proračunu. Vodja ožje pogajalske skupine Meglena Kuneva je ob tem izrazila zadovoljstvo in prepričanje, da bo država pogajanja o zadnjem poglavju - gre za področje konkurenčnosti - sklenila med ministrskim zasedanjem EU 15. junija v Luksembourgu. Pogajanja o kmetijstvu in proračunu je minuli petek sklenila tudi Romunija, ki je s tem sklenila usklajevanja pri 24 poglavjih.
V poglavju o konkurenčnosti mora Bolgarija, tako Kuneva, sprejeti še vrsto zakonov, po njenih zagotovilih pa bo parlament manjkajočo zakonodajo sprejel pred 15. junijem. Zaprtje omenjenih treh poglavij je Kuneva ocenila kot odločilni korak naprej v pristopnih pogajanjih, ne le zato, ker so finančni in tehnični dogovori na kmetijskem in regionalnem področju sprejemljivi za Bolgarijo, temveč zato, ker je zaprtje obsežnih in finančno pomembnih poglavij tudi dokaz, da je "bolgarska vlada zmožna in sposobna upravljati s takšnimi vprašanji". Na obisku v Sofiji se danes mudi evropski komisar za širitev Günter Verheugen.
Čeprav bo Bolgarija pristopna pogajanja predvidoma sklenila že ta mesec - formalno naj bi njihov zaključek potrdil vrh povezave 17. in 18. junija v Bruslju - kar je skoraj šest mesecev prej kot Romunija, država ne namerava zahtevati, naj se bolgarski pristopni proces pospeši, je še zatrdila Kuneva. "Podpirati moramo vstop Romunije. Smo sosedje in ločitev ne pride v upoštev," je bila odločna. To pomeni, da Bolgarija ne bo zahtevala podpisa pristopne pogodbe z EU pred sklenitvijo pristopnih pogajanj med Romunijo in unijo. Po mnenju Kuneve je pomlad 2005 realni datum za podpis pristopne pogodbe za obe državi, ki bi tako imeli tudi dovolj časa za priprave za vstop v EU 1. januarja 2007.
Kot omenjeno, je Romunija minuli petek v pristopnih pogajanjih z EU prav tako zaprla poglavji o kmetijstvu in proračunu in ima tako skupno zaprtih 24 poglavij pravnega reda EU. "Vedno smo poudarjali, da želimo čim bolje braniti interese naših kmetov. Kar smo dosegli v pogajanjih, je celo bolje od tistega, kar smo pričakovali. To velja tako za finančni paket, s katerim je EU v obdobju 2007-2009 državi namenila štiri milijarde evrov, kot tudi za proizvodne kvote," je dejal vodja romunske ožje pogajalske skupine Vasile Puscas. Romunija naj bi po njegovih besedah v bruseljsko blagajno po vstopu v EU letno prispevala približno 800 evrov in bo tako ob prejemkih, ki bodo v prvih treh letih po vstopu v EU zanašali okrog 11 milijard evrov, med največjimi neto prejemnicami sredstev EU.
