Ali bo Sloveniji in Hrvaški ob posredovanju Evropske komisije vendarle uspelo rešiti že 17 let nerešeno vprašanje meje? Slovenska vlada je po obisku komisarja za širitev Ollija Rehna precej optimistična. Ta naj bi predlagal, da v mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško posreduje tričlanski svet mediatorjev. Rešitev za sporno mejno vprašanje pa naj bi dobili še pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo, Ljubljana tudi podpira da bi pred hrvaškim članstvom oba parlamenta potrdila sporazum o posredovanju tretjega.
Eden izmed predlogov naj bi bil ustanovitev tričlanskega mediatorskega sveta, ki bi pomagal dokončno zarisati mejo med Slovenijo in Hrvaško. Mediatorski svet bodo sestavljali, Martti Ahtisaari, Robert Batinder, tretja članica pa ni znana, so poročali v oddaji 24UR. Ahtisaari je z Nobelovo nagrado za mir nagrajeni pogajalec, posredoval je v številnih tudi oboroženih konfliktih po svetu in je arhitekt kosovske neodvisnosti.
Badinter, po narodnosti Finec, je 80-letni francoski pravnik in profesor, ki slovensko-hrvaško problematiko že pozna. V začetku 90-ih je vodil arbitražno komisijo prav na ozmelju nekdanje Jugoslavije.
Na novinarsko vprašanje, ali bo tej vladi uspelo, kar še nobeni ni – rešiti mejni spor s Hrvaško –, pa je premier Borut Pahor dejal: "Za to si bomo prizadevali. Mislim, da je čas, da po 17 letih to vprašanje uredimo." Predsednik SDS Janez Janša je po današnji seji odbora za zunanje zadeve pojasnil, da je Rehn "po službeni dolžnosti naklonjen kandidatkam" in da bo treba njegove predloge "zelo dobro pretehtati".
Opozoril je še, da je treba paziti tudi na časovno dimenzijo, saj bi Hrvaška pobude o mediaciji sprejemala, če bi bile odločitve o tem po vključitvi Hrvaške v EU. Vendar pa je bilo slovensko stališče že od vsega začetka, da se ta proces zaključi prej, preden se sprejemajo ključne odločitve o hrvaškem vključevanju v EU. "Na nek način je ta čas zdaj tukaj in dejansko je prišel ta trenutek resnice. V naslednjih nekaj tednih bo jasno, kako bodo ti postopki tekli," je dejal Janša.
Preden bo Hrvaška stopila v Evropsko unijo, bo Slovenija hotela najmanj to, da je v parlamentu obeh držav potrjen sporazum o posredovanju tretjega pri vprašanju meje. Bolj optimitičen je seveda načrt, da bi mejo med državama že dokončno zarisali pred hrvaškim polnopravim članstvom v Uniji. Glede tega je Pahor dejal naslednje: "Mi si bomo prizadevali, da bo temu tako, vem, da je to zelo zahtevna naloga, mislim, da je čas dozorel, mislim, da je tudi zrelost na obeh straneh meje, da to vprašanje spravimo z dnevnega reda, poglobimo prijateljstvo in napišemo novo poglavje."
Jasni so pa tudi slovenski pogoji za vstop Hrvaške v Evropsko unijo. "Prvič, vrnitev na stanje na dan osamosvojitve, upoštevanje načela pravičnosti, ki je v tem primeru ključno in za morebitno mediacijo, arbitražo ali obvezno pravno presojo. In odločanje mora biti o celotni meji," je poudaril Janša. Omenil je še, da je treba biti pri posredniški vlogi Rehna previden, saj je on po službeni dolžnosti naklonjen kandidatkam. Neuradno v slovenski vladi prevladuje tudi mnenje, da je Evropska komisija zdaj dokončno doumela, zakaj Sloveniji gre in zakaj je Slovenija blokirala Hrvaško.
"Pri občutljivih političnih vprašanjih so trenutki tihe diplomacije in so trenutki javne diplomacije. Pri tem vprašanju smo sedaj v fazi tihe diplomacije," je pojasnila tiskovna predstavnica evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna Krisztina Nagy. Tako je odgovorila na vprašanje, zakaj sta bila komisarjeva obiska v Ljubljani in Zagrebu, sploh tisti v Zagrebu, izvedena v takšni tajnosti. V Ljubljani je sicer komisar imel novinarsko konferenco s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, na Hrvaškem pa dveh srečanj sprva sploh niso želeli uradno potrditi.
Nagyjeva je sicer danes ponovila glavna sporočila, ki jih je Rehn v sredo posredoval Ljubljani in Zagrebu ter so zajeta v njegovi današnji izjavi za javnost.
Evropski komisar za širitev je na srečanju s predsednikom hrvaške vlade Ivom Sanaderjem in predsednikom države Stipetom Mesićem v sredo v Zagrebu ponovil, da je Evropska komisija pripravljena pomagati pri reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško.
Iz urada hrvaškega premiera so danes sporočili, da je premier na srečanju poudaril, da je Hrvaška pripravljena na rešitev v evropskem duhu. Izrazil je tudi odločenost Zagreba, da bo nadaljeval s pripravami na članstvo v uniji s ciljem končati pristopna pogajanja do konca tega leta.
Hrvaški predsednik pa je dejal, da Rehn v sredo ni prispel v Zagreb, da bi prenesel slovenska stališča ali se pogajal, temveč da bi predlagal nadaljevanje pogajanj in iskanje rešitve, ki bo zadovoljila obe strani. Kot je dodal, je Rehnu povedal, da se Hrvaška zaveda, da sta obe strani vkopani in je težko najti izhod. "Predlagamo tisto, kar je edino logično, da dve strani, ko se ne moreta sporazumeti, poiščete tretjega, to pa je Meddržavno sodišče v Haagu. Vsi ga plačujemo, je nepristransko, uveljavlja mednarodne konvencije, Hrvaška pa bo sprejela vsako odločitev omenjenega sodišča," je izjavil Mesić.
Rehn je v sredo v Zagreb odpotoval naravnost iz Ljubljane, kjer se je sestal s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in predsednikom države Danilom Türkom. V Ljubljani je predstavil pobude za reševanje vprašanja meje, vendar jih podrobneje ni želel pojasniti, dokler o njih ne govori tudi s hrvaško stranjo.
Rehn je na srečanjih v Ljubljani in Zagrebu prvič jasno nakazal, da je Evropska komisija pripravljena spodbujati dialog med Slovenijo in Hrvaško pri reševanju vprašanja meje, medtem ko je pred tem vztrajno ponavljal, da je to dvostransko vprašanje, ki ga morata državi rešiti sami.
Se je Evropska komisija ponudila za posrednika pri reševanju mejnega spora?
Rehn je po srečanju s premierjem Pahorjem pojasnil, da želi EU spodbuditi obe državi, da bi problem z mejo rešili, zato so pripravili nekaj iniciativ, o katerih pa še ni želel govoriti, saj se mora o njih pogovoriti še s hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem.
Pahor je po srečanju dejal, da je komisarju povedal, da se stališče Slovenije glede vstopa do Hrvaške v EU ne bo spremenilo. Da bi se proces širitve nadaljeval, "mora priti do sprememb okoliščin, ki so narekovale slovenski vladi, da je sprejela takšno odločitev", je ponovil Pahor. Povedal je, da je komisar Rehn prišel z nekaterimi predlogi, ki bi lahko pomenili korak naprej v reševanju meje. "Za zdaj gre le za iniciative, o katerih pa velja premisliti," je dejal.
KOMENTARJI (177)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.