Bodo Brazilci izbrali špartansko radikalno politiko?

28. oktober bo zgodovinski dan za največjo in strateško najpomebnejšo latinskoameriško državo - Brazilijo. Svoj glas bo na voliščih oddalo nekaj manj kot 200 milijonov ljudi, volitve pa so za pismene Brazilce obvezne. Prvič po letu 2002 se zmaga na predsedniških volitvah nasmiha skrajnemu desničarju Jairu Bolsonaru, nekdanjemu vojaškemu generalu, ki mu javnomenjske raziskave napovedujejo 50-odstotno podporo. Njegov nasprotnik, Fernando Haddad mu sicer diha za ovratnikom, a opazovalci menijo, da možnosti za zmago nima. Kdo sta trenutno vodilna brazilska politična akterja, ki se bosta v nedeljo še zadnjič pomerila za vroč predsedniški stolček? 

Lula: Rešitelj ali grešnik? 

Da bi razumeli trenutno stanje v državi, se moramo vrniti v preteklost. V času vladanja bivšega predsednika Luiza Inacia Lule da Silva je Brazilija doživljala pomenljivo gospodarsko rast, leta 2010 so zaznali 7,5 odstotno rast BDP. Lula je takrat izkoristil dobre gospodarske razmere v državi in okoli 30 milijonov ljudi 'rešil' iz krempljev revščine. Za njih Lula ni bil samo fenomen, postal je njihov Bog. Z veliko začetnico. A dobri časi niso trajali dolgo, leta 2014 je izbruhnila recesija, ki so jo pospremile korupcijske afere, v katere je bil vpleten tudi Lula. Njegova naslednica Dilma Rousseff, ki je ob prevzemu oblasti uživala 80 odstotno priljubljenost, leta 2016 pa je bila ta le 7 odstotna, prav tako ni bila imuna na korupcijo. So pa afere mnogim Brazilcem odprle oči in jim pokazale realnost, in sicer, da so podkupnine v brazilskem političnem svetu bolj kot ne vsakdanjost. "Brazilija se že dobra štiri leta ne uspe izkopati iz krempljev gospodarsko-politične krize. Na kratko: Veliko obljubljenega in vsako leto manj izvedenega. K zmanjšanju priljubljenosti levih strank je ogromno prispevala dokazana korupcija. V operaciji Lava Jato, ki od leta 2014 preiskuje poslovanje brazilskega naftnega velikana Petrobrasa ter vpletenih imen iz gospodarstva in politike je bila dokazana protipravna pridobitev sredstev preko 10 milijard evrov, zaprli pa so okoli 100 ljudi, med drugim tudi Lulo," nam je za 24ur.com povedal Rok Fabjan, Slovenec, ki z ženo Brazilko že več let živi v Braziliji. 

Številni Brazilci obupani 

Danes se Brazilija počasi pobira, v državi pa še vedno vladata neobvladljiva korupcija in kriminal. Lani je število umorov doseglo rekord - 63.880 ljudi je umrlo nasilne smrti. Ravno zagotavljanje stabilne varnosti, pa je za brazilske dosedanje predsednike predstavljalo nedosegljiv cilj, ki je večkrat ostal le ena izmed neizpolnjenih predvolilnih obljub. "Najpomembnejši izziv novega predsednika bo spodbuditi gospodarsko rast in znižati raven brezposelnosti. Nato pa upam, da se bo posvetil tudi težavam, ki so neposredno odvisne od trenutno slabega gospodarskega stanja - zagotavljanje trdnejše valute, dvig kakovosti zdravstva in šolstva ter nižanje korupcije in kriminala," pojasnjuje Fabjan, ki je med drugim soustanovitelj in podpredsednik slovensko-brazilske gospodarske zbornice. V državi, ki je lačna po spremembah, tako številne Brazilce privlači Bolsonarova špartanska radikalna politika, po drugi strani pa se ne obremenjujejo z njegovo kontroverzno retoriko. Obljubil jim je, da bo največjo in namočnejšo južnoameriško državo spet naredil veličastno, tako kot je Američanom pred dvema letoma obljubil Trump. Obupani in naveličani Brazilci zdaj upajo, da bo držal svojo obljubo. 

'Osamljen volk' s karizmatično osebnostjo 

Jair Bolsonaro je nekdanji vojaški general, zadnja leta pa je služboval kot poslanec. Rodil se je v mestu Eldorado, ki v portugalščini pomeni 'zlat'. Kot najstnika so ga navdušili vojaki, ki so zavzeli njegovo rodno mesto, tisti čas pa je sicer v državi vladala diktatura, ki je nasprotnike oblasti trpinčila in pobijala. Bolsonaro je bil skozi čas v vojaškem svetu zelo aktiven in samosvoj. Imel je podporo preprostih vojakov, skupaj pa so opozarjali na njihove mizerne plače. Generali so ga na drugi strani označili za oportunista, večina pa se ni strinjala z njegovo odločitvijo, da stopi v svet politike. "Vedno je veljal za izredno individualističnega politika, ki si je prislužil popularnost s pomočjo svoje karizmatične osebnosti," je zapisal politični strokovnjak Eurico Figueiredo. Veliko Bolsonarovih intervjujev in govorov pa je zaslovelo, v devetdesetih letih se je njegova retorika še zaostrila. Takrat je kritiziral vlado predsednika Cardosa in trdil, da lahko samo vojna in ne volitve, spremeni kaj v državi. Vso svojo politično pot je veljal za osamljenega volka, ki je svoje interese vedno postavljal v ospredje. Ravno zaradi tega je zamenjal kar sedem političnih strank. 

Red in disciplina 

Bolsonaro v svojih govorih rad kritizira homseksualce, ženske in manjšine. Podpira policijsko nasilje, smrtno kazen, oborožitev prebivalstva, rad pa bi zgradil še več zaporov. Moti ga visoka rodnost med revnimi Brazilci, za katere pravi, da koristijo le koruptivni in populistični vladi. Privatizirati želi vsa državna podjetja in znižati davke. Zaskrbljujoče so bile njegove izjave, da bo, če bo izvoljen, Brazilija izstopila iz pariškega podnebnega sporazuma, tako kot je to storil Trump. Po pritisku javnosti je svoje izjave vendarle omilil in zagotovil, da bo spoštoval sporazum. A le v primeru, da Brazilija obdrži suverenost nad pristojnostmi v Amazoniji, v Andih in v Atlantskem oceanu. 

Kontroverzna retorika

Leta 2011 je razburil javnost, ko je za neko revijo izjavil, da nikoli ne bi mogel ljubiti homoseksualnega sina. "Ne bom hinavec. Raje vidim, da sin umre v prometni nesreči, kot pa da domov pripelje partnerja moškega spola. No, v vsakem primeru bi bil zame mrtev," je povedal Bolsonaro. 

Leta 2014 so ga kritizirali potem, ko je v senatu izjavil, da je sodelavka preveč grda, da bi jo posilil. "Ni moj tip ženske, jaz je nikoli ne bi posilil. Nisem posiljevalec, ampak če bi bil, je ne bi posilil, ker si tega ne zasluži." Za te izjave se je kasneje vendarle opravičil. 

Septembra letos je medijem povedal, da bi morali biti po njegovem mnenju politični nasprotniki kar ustreljeni. No, želja se mu je izpolnila, saj so ga še isti teden med strankarskim zborovanjem zabodli. Zaradi hudih poškodb se je dlje časa zdravil v bolnišnici, kasneje pa se ni udeležil niti enega televizijskega soočenja, saj se naj bi bal za svoje življenje. Po napadu je njegova priljubljenost strmo narasla, zato so številni ugibali, da je 'igral žrtev'. "Celoten dogodek je bil tako neverjetno izpeljan, vključno z medijskim pompom, da človek skoraj mora podvomiti v zgodbo," pravi Fabjan. 

Je Bolsonaro res 'tropski Trump'?

Številni tuji mediji so ga zaradi podobne retorike in obsedenosti z družbenimi omrežji poimenovali 'tropski Trump'. A strokovnjaki poudarjajo, da so primerjave brezpredmetne in nekorektne. Družbenoekonomska konteksta ZDA in Brazilije sta popolnoma različna - razkorak med revščino in bogastvom je med državama neprimerljiv. Voditi latinskoameriško državo namreč ni enako kot voditi vodilno gospodarsko silo na svetu. Četudi oba politika rada uporabljata populistične metode, njuna stališča pa sta pogosto kontradiktorna, se njuna politika razlikuje že v temeljih. 

Kako se bodo odločili Brazilci? 

Naš sogovornik pravi, da so se v Braziliji obikovala tri stališča. Prvi podpirajo levega, drugi desnega, vse več pa je tistih, ki ne podpirajo nobenega izmed kandidatov. "V prijateljskih krogih se izjemno čustveno krešejo mnenja. Toleranca je vse manjša. Najbolj goreči pripadniki desnice so se recimo lotili kar fizično obračunati s skupinami homoseksualcev. Sam se že dolgo let trudim ne preveč obremenjevati s politiko. Tako da, če sem čisto iskren, me ne skrbi v katero smer se bo obrnila politika. Sploh glede na to, da noben izmed kandidatov po mojem mnenju ni ravno blizu ideala. Vseeno pa upam na zmago Bolsonara," sklene Fabjan. 

Jair Bolsonaro je spretno izkoristil slabo stanje v državi in s korupcijo preobremenjeno levico pomaknil v ozadje. Igra na karto antikorupcije in spodbuja anti-levi diskurz. Kot politik nikoli ni bil vpleten v korupcijske afere, Brazilcem pa prodaja 'vroče žemljice'- obljublja jim red in navsezadnje disciplino, po kateri skorajda ironično, po letih diktature zopet hrepenijo. Medtem ko ga njegovi nasprotniki obtožujejo, da je homofob, seksist in fašist, Bolsonaro z nasmeškom zakliče: "Kličite me koruptiven!" 

Je kralj družbenih omrežij v državi, ki je z njimi obsedena. S sedmimi milijoni sledilci na Facebooku je najpriljubljenejši politik v Braziliji. Tekom kampanije je svojo pozornost predvsem usmeril na aplikacijo WhatsApp, preko katere številni Brazilci dnevno spremljajo politične novice. Za uporabo aplikacije ne potrebujejo interneta, kjer bi novice lahko preverjali, to pa Bolsonaru daje le še dodatne točke. 

Bolsonaro bo v nedeljo skoraj zagotovo zmagal. Če ne bo, bo to zares veliko presenečenje in hkrati zaskrbljujoče. Vojska je namreč pred časom namignila, da se ob ponovni zmagi levice zna zgoditi upor. A Bolsonaro je s podporo vojske trdno prepričan v zmago. Previdno stopa na vroče politično igrišče, kjer bo v prihodnje obkrožen s pošastmi, ki si jih velikokrat ustvari kar sam.