Mediacija da, a ne brez Haaga

Hrvaška je danes podprla pobudo Evropske komisije o reševanju vprašanja meje s Slovenijo z mediacijo, ki pa mora državama pomagati pri oblikovanju predloga sporazuma o prenosu vprašanja meje pred Meddržavno sodišče v Haagu, so sporočili po srečanju hrvaškega premierja Iva Sanaderja, predsednika Stipeta Mesića in predsednika sabora Luke Bebića s predstavniki hrvaških parlamentarnih strank v Zagrebu.

Po srečanju premierja in predsednika s predstavniki parlamentarnih strank so v pisnem sporočilu novinarjem sporočili še, da bi po oceni Zagreba mediacija morala tudi pomagati pri oblikovanju predloga za reševanje drugih odprtih vprašanj. Zagreb ob tem pričakuje "takojšnjo deblokado hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo".

Po poročanju hrvaških medijev je predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader povedal, da so se na sestanku pogovarjali tudi o možnih scenarijih v primeru, če Slovenija in EU hrvaškega predloga ne bosta sprejeli, vendar o tem ni želel govoriti. "Poleg tega, zakaj bi šli negativno, gremo pozitivno. Opiramo se na vse pomembnejše dokumente mednarodnega prava," je še dejal Sanader po srečanju.

Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes v Osijeku dejal, da je hrvaški državni vrh soglasno sprejel pobudo Evropske komisije za mediacijo v hrvaško-slovenskem sporu, a "kot del poti k Meddržavnemu sodišču v Haagu". Ob tem je poudaril, da morebitnemu vodji mediacijske skupine, finskemu diplomatu Marttiju Ahtisaariju, ne bo niti najmanj lahko.

Žbogar: Pozitiven, a morda malo premajhen korak

V odzivu na odločitev hrvaškega političnega vrha je slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar povedal, da je to pozitiven korak naprej. Vendar da je morda ta korak malo premajhen, hrvaška pa naj bi s svojimi zahtevami zoževala možnost začetka mediacije. Kot je še povedal Žbogar, se bo v torek sestal s hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovičem in evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom, kjer se bo seznanil z uranim stališčem Hrvaške. Po tem bo možno povedati še kaj več, je zaključil Žbogar.

Vajgl: Hrvaška odločitev je pozitiven korak

Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko DZ Ivo Vajgl (Zares) je kot pozitiven korak označil današnjo odločitev Hrvaške, da sprejme predlog Evropske komisije o reševanju vprašanja slovensko-hrvaške meje z mediacijo. Po njegovih besedah je zdaj bistveno, da v zvezi z mediacijo nobena stran ne prejudicira in prehiteva.

Čeprav so v Zagrebu pobudo Evropske komisije podprli ob dodatku, da bi morala mediacija državama pomagati pri oblikovanju predloga sporazuma o prenosu vprašanja meje pred Meddržavno sodišče v Haagu, pa Vajgl tega ne vidi kot pogojevanja Hrvaške. "Prepričan sem, da Nobelov nagrajenec in bivši finski predsednik Martti Ahtisaari ne bo pristal na vlogo nekakšnega pasivnega zbiratelja stališč obeh držav, ampak da bo svoje delo zastavil skupaj z drugimi mediatorji na način, da bodo poskušali priti kar se da blizu neki uporabni in dokončni rešitvi," je menil Vajgl.

Rehn: Odločitev Hrvaške je korak naprej

Evropski komisar za širitev Olli Rehn je danes v Bruslju hrvaško stališče o mediaciji pozdravil kot korak naprej k evropskemu posredovanju, ki bi privedlo k rešitvi vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško ter omogočilo nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU. Sedaj je treba podrobno preučiti obe stališči, je poudaril Rehn. Evropska komisija ima sedaj po njegovih besedah na mizi izhodiščni stališči obeh držav, a še vedno se je treba dogovoriti o pogojih mediacije. O tem bo komisar Rehn, kot je potrdil danes, s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom, Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem, govoril na srečanju v torek v Bruslju.

Bruselj kot posrednika predlagal Ahtisaarija

Bruselj je predlagal, da se v reševanje spora o meji, ki bi prispeval tudi k nadaljevanju hrvaških pristopnih pogajanj z EU, vključi tričlanska mediacijska skupina pod vodstvom nekdanjega finskega predsednika Marttija Ahtisaarija. Slovenska vlada je 26. februarja že načelno podprla ta predlog o mediaciji, ki bi po oceni Ljubljane moral voditi k rešitvi vprašanja meje.

Sanader in Mesić sta večkrat pozdravila evropsko pobudo, sicer pa vztrajata pri ločevanju hrvaških pristopnih pogajanj z EU od urejanja vprašanja meje, ki naj bi potekalo na podlagi mednarodnega prava. Po njunem mnenju naj bi sporno kopensko in morsko mejo prepustili mednarodnemu sodišču, kot je bilo načelno dogovorjeno na blejskem srečanju Sanaderja s takratnim slovenskim premierjem Janezom Janšo avgusta 2007.