Zmaga se nagiba na desno sredino

Desnosredinska stranka Fidesz nekdanjega premiera Viktorja Orbana je v današnjem prvem krogu parlamentarnih volitev na Madžarskem prejela največ glasov, so pokazale prve projekcije, ki so jih objavili takoj po zaprtju volišč ob 19. uri. Stranki napovedujejo od 54 do 57 odstotkov glasov.

Veliki poraženci so doslej vladajoči socialisti, ki naj bi si zagotovili od 19 do 20 odstotkov podpore, s tem pa gredo v opozicijo.

Vzpon na madžarskem političnem prizorišču pa nadaljuje skrajno desna stranka Jobbik, za katero naj bi glasovalo od 15 do 17 odstotkov volivcev.

Petodstotni prag za vstop v 386-članski parlament naj bi uspelo prebiti tudi zeleno-liberalni stranki LMP. Prejela naj bi okoli šest odstotkov podpore, ne bo pa v parlamentu poslancev konservativnega Demokratskega foruma.

Volilna udeležba bo, kot kaže, nižja kot pred štirimi leti. Do 17.30 je namreč na volišča odšlo okoli 59 odstotkov volilnih upravičencev oziroma manj kot leta 2006, ko so zabeležili 61,72-odstotno udeležbo.

Glavni krivec gospodarska kriza

V največji meri je na možnosti socialistov in vlade za uspeh na volitvah vplivala predvsem gospodarska kriza, v kateri se je globoko znašla tudi Madžarska. Leta 2008 se je Madžarska sicer uspela izogniti finančnemu zlomu z reševalnim paketom Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke in EU, vrednim 20 milijard evrov. Državi je uspelo zmanjšati primanjkljaj, stabilizirati forint in povrniti zaupanje finančnih trgov, vendar pa so davki višji, trinajstih plač ni več, manjše so denarne pomoči države, rekordna, 11,4-odstotna pa je tudi brezposelnost.

Zaupanje volivcev v socialiste je sicer načelo že priznanje nekdanjega premierja Ferenca Gyurcsanyja, da je leta 2006 zavajal javnost glede stanja javnih financ. Državo so tedaj zajeli tudi protivladni protesti, Gyurcsany, soočen s pomanjkanjem zaupanja v njegov protikrizni program, pa je nato lani ponudil svoj odstop. Vajeti vlade je tako aprila lani prevzel Bajnai.

Volivci, nezadovoljni s tem, kako se je država spopadla s krizo, pa tudi zaradi drugih težav države, predvsem korupcije, so se tako obrnili k tekmecem na desnici. Karizmatični nekdanji premier Orban, ki je vlado že vodil med letoma 1998 in 2002, ter njegov Fidesz sta jih skušala pritegniti med drugim z obljubo, da nameravata v primeru zmage madžarsko gospodarstvo znova postaviti na noge, napraviti red v zdravstvu ter volivcem zagotoviti javno varnost. Orban napoveduje davčno razbremenitev in milijon delovnih mest v prihodnjem desetletju.

Zmaga Fidesza na volitvah tako pravzaprav ni bila vprašljiva, saj so mu ankete napovedovale prepričljivo večino. Vprašanje ostaja le, ali si bo Fidesz uspel zagotoviti dvotretjinsko večino, s katero bi stranka lahko uresničila načrtovane reforme, predvsem pa po besedah Orbana začela "popravljati škodo, ki je nastala zaradi osmih let socialistične vlade".

V skladu z napovedmi pa volitve potrjujejo vzpon skrajne desnice. Stranka Jobbik oziroma Gibanje za boljšo Madžarsko pod vodstvom Gaborja Vone je znana po nacionalistični retoriki in močnih rasističnih sporočilih, zavzema pa se za "vračanje Madžarske Madžarom". Njihova tarča so pogosto predvsem Romi, ki predstavljajo deset odstotkov prebivalstva na Madžarskem. Zavzemajo pa tudi ostra protikomunistična stališča.

Drugi krog volitev bo 25. aprila.