Predani dokumenti vsebujejo "pozitivne elemente", ki jih je treba preiskati, je še povedal Blix. Kot je še povedal, je iraška stran inšpektorje obvestila tudi o odkritju bombe R-400 na območju, kjer naj bi Irak v preteklosti odlagal biološko orožje. Bombo R-400 je mogoče napolniti z biološkimi ali kemičnimi snovmi. Blix bo sicer v nekaj dneh Varnostnemu svetu ZN predal novo poročilo o delu inšpektorjev v Iraku. V Irak pa bodo v nedeljo prispeli strokovnjaki ZN, ki bodo prihodnji teden začeli preverjati, ali je Irak, kot zatrjuje, zares uničil vojaške zaloge bakterij vraničnega prisada in živčnega plina VX.
Vlada iraškega predsednika Sadama Huseina trdi, da je že leta 1991 v nekem rudniku uničila kemično in biološko orožje, ter poziva inšpektorje ZN, naj vzamejo vzorce prsti, da bi se prepričali v resničnost teh trditev. Blix sicer trdi, da so mu iraške oblasti pri zadnjem obisku Bagdadu predale dokumentacijo o antraksu in VX, vendar ta ni vsebovala nobenih novih dokazov o uničenju biološkega in kemičnega orožja.
Še brez odgovora glede raket
Inšpektorji pa še vedno niso prejeli uradnega iraškega odgovora v zvezi z njihovo zahtevo, naj Bagdad uniči rakete vrste al-samud 2. Pred tem je svetovalec iraškega predsednika Sadama Huseina, general Amir al Sadi, sporočil, da Irak še vedno preučuje Blixovo zahtevo. Al Sadi je s tem zavrnil razlago izjav iraškega predsednika Huseina s strani ameriške televizije CBS, da naj bi Husein v včerajšnjem pogovoru za CBS v Bagdadu nakazal, da ne namerava uničiti vseh raketnih izstrelkov vrste al samud 2.
Omenjene rakete po mnenju inšpektorjev ZN presegajo dovoljen domet 150 kilometrov, zato jih mora iraški režim uničiti. Iraški predsednik je v pogovoru z znanim novinarjem in voditeljem CBS Danom Ratherjem še izzval ameriškega predsednika Georgea Busha na televizijsko soočenje. Inšpektorji so medtem danes obiskali 14 objektov. Štirje so po podatkih iraškega urada za sodelovanje z inšpektorji povezani z iraškim raketnim programom, obiskali pa so tudi skladišče insekticidov in kmetijsko fakulteto v Mosulu.
Nasprotovanja v Varnostnem svetu ZN
Predlog nove resolucije ZN o Iraku, ki so jo predstavile ZDA, Velika Britanija in Španija, nima širše podpore, saj so Francija, Nemčija in Rusija pripravile alternativni predlog okrepitev inšpekcij v Iraku. Predlog podpira tudi Kitajska. "Nova resolucija je nekoristna, saj ni bila izpolnjena niti še resolucija 1441," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Kong Quan in pojasnil, da Peking z nestrpnostjo čaka na novo poročilo inšpektorjev ZN za razoroževanje.
Predsednik Varnostnega sveta ZN, nemški veleposlanik Günter Pleuger, je po posvetovanjih za zaprtimi vrati dejal, da bodo posvetovanja o obeh dokumentih nadaljevali v četrtek, potem ko se bodo veleposlaniki 15 članic VS posvetovali s svojimi vladami. Za uspeh resolucije potrebujejo ZDA skupaj najmanj devet glasov članic VS, brez veta Rusije, Francije ali Kitajske. Tri države v razvoju, ki so trenutno nestalne članice VS ZN, Kamerun, Angola in Pakistan, še razmišljajo o tem, kaj naj storijo, Sirija in Nova Zelandija pa sta osnutek dokumenta že odločno zavrnili.
